j -- in -ja [ jə̀ jə̀ja in jé jêja ] m ( ə̏; ẹ̄ ē )
enajsta črka slovenske abecede: mali j ; začni z velikim J ; ležeči j-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:

já 1 člen. ( ā ) pog.
1. izraža pritrjevanje; ant. ne 1 : »Je to vaš sin?« »Ja.« / potrka, in iz sobe se oglasi: ja! naprej ; poklical je hčer: »Marija!« »Ja!« se mu je oglasila tukaj sem
2. izraža podkrepitev trditve: ja, tako je bilo ; da ni tam mosta? Je, ja ; o ja, nekaj je pa le prinesel / ja, ja, samo potepal bi se / ja, ti pa znaš govoriti
3. izraža pričakovanje pritrditve: saj pojdeš z nami, ja?
● pog. reci ja pritrdi, privoli ; pog. ne reče ne ja ne ne ne pove svoje odločitve ; pog. če sem zadovoljen, bi radi vedeli: ja in ne delno sem, delno pa ne ; sam.: njen ja je bilo komaj slišati; prim. da 1

já 2 člen. ( ȃ ) pog.
1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar : jurček je pa ja ena najboljših gob ; svoj klobuk bom pa ja poznal / včasih okrepljen: pa se menda ja ne prepirata ; pa ja (da) ; o, pa ja
2. izraža domislek: a ja, še to moram povedati
// izraža prehod k drugačni misli: ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa
3. izraža obotavljanje, pomislek: ja, čakaj malo, da premislim
// izraža privolitev z nejevoljo: no ja, bomo pa šli domov
4. izraža nasprotje prejšnji misli: ima knjigo – ja, pa je ni bral ; ostal je brez službe – ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi; prim. da 1

jà 3 člen. ( ȁ ) pog.
1. izraža nejevoljo, nestrpnost; vendar : ja nehaj se že hvaliti ; ja zakaj še nisi napravljena? ja daj si no dopovedati
2. izraža začudenje, presenečenje: ja fantek, ti se pa jokaš!

jáblan -i ž ( ā )
star. jablana : cvetoče jablani

jáblana -e ž ( ā )
sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadovi: obrezovati, saditi jablane ; košata jablana / divja jablana lesnika
♦ vrtn. okrasna jablana okrasno drevo z barvitimi cveti in plodovi

jáblanica -e ž ( ā )
manjšalnica od jablana: nizke jablanice

jáblanov -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les ; jablanove veje / jablanov nasad
♦ agr. jablanov škrlup ; jablanova plesen ; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum

jablanovína -e ž ( í )
jablanov les: krhkost jablanovine

jábolčast -a -o [ jabou̯čast ] prid. ( á )
podoben jabolku: jabolčasti okraski
♦ vet. jabolčasti sivec konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu

jábolček -čka [ jabou̯čək ] m ( á )
1. manjšalnica od jabolko: iz cvetov so se že razvili zeleni jabolčki / ekspr. zmeraj je imela zanj kak jabolček ali bonbonček
2. nar. štajersko jabolčnik : napili so se žganja in jabolčka

jábolčen -čna -o [ jabou̯čən ] prid. ( á )
nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki ; jabolčna lupina ; jabolčne pečke / jabolčni kompot ; jabolčni kis, sok ; jabolčni zavitek ; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov
♦ zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum ; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella ; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudinea

jábolčno prisl. :
jabolčno zelen

jábolčica -e [ jabou̯čica ] ž ( á )
nar. jabolček : rdeča jabolčica

jábolčko -a [ jabou̯čko ] s ( á )
1. jabolček : na vejah je bilo skoraj več jabolčk kot listja
2. nav. mn., vrtn., v zvezi adamovo jabolčko plod okrasnih jablan: raznovrstna adamova jabolčka

jábolčnica -e [ jabou̯čnica ] ž ( á )
nar. jabolčnik : čeprav je .. vino naravnost vlival vase, je ostal trezen, kakor da je pil plehko jabolčnico (A. Ingolič)

jábolčnik -a [ jabou̯čnik ] m ( á )
1. mošt iz jabolk: piti jabolčnik ; sod jabolčnika
2. jabolčni kompot: skuhati jabolčnik

jábolka -e [ jabou̯ka ] ž ( ā )
nar. jabolko : rdeče jabolke

jábolkast -a -o [ jabou̯kast ] prid. ( á )
podoben jabolku: jabolkasti paradižniki

jábolko -a [ jabou̯ko ] s ( á )
1. sad jablane: lupiti jabolka ; črvivo, rdeče, zrelo jabolko ; kislo, sladko jabolko ; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka ; pren., vznes. zlato jabolko svobode
// jablana : cvetoče jabolko ; nasad jabolk / divje jabolko lesnika
2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk
3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu
4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa ; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli
5. ploščata kost v kolenu; pogačica : od padca je imel na jabolkih posneto kožo
● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega ; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora ; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami ; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis ; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija ; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti

jábolkovec -vca [ jabou̯kovəc ] m ( á )
star. jabolčnik : postreči s kruhom in jabolkovcem

jabot gl. žabo

jachting gl. jahting

jacínta -e ž ( ȋ )
knjiž. hijacinta : nežne barve jacint

jackpot -a [ džêkpot ] m ( ȇ )
glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: zadeti jackpot na igralnem avtomatu ; milijonski, rekorden jackpot / atletski jackpot

jacquard ipd. gl. žakar ipd.

jacquerija gl. žakerija

jacuzzi tudi džakúzi -ja [ džakúzi ] m ( ȗ )
masažni bazen, masažna kad: sprostiti se v jacuzziju ; jacuzzi in savna

jáčanje -a s ( ā )
knjiž. utrjevanje , krepitev , večanje 1 : vaje za jačanje telesa / jačanje obrambne moči države ; jačanje prijateljstva ; jačanje družbenega sektorja

jáčati -am nedov. ( ā )
knjiž. utrjevati , krepiti , večati 1 : s telovadbo jačati telo / jačati armado ; jačati prijateljstvo

jáčenje -a s ( ā )
knjiž. utrjevanje , krepitev , večanje 1 : jačenje volje

jačína -e ž ( í )
jakost : ugotavljati jačino vetra / čustvo se ni več pojavilo v prvotni jačini moči

jáčiti -im nedov. ( ā ȃ )
knjiž. utrjevati , krepiti , večati 1 : jačiti mišice / sloga jih jači ; jačiti obrambno moč ; burja se jači

jáčka -e ž ( ȃ )
nar. jamica : devati gnoj v jačke

jád -a m ( ȃ )
1. star. žalost , trpljenje , bolečina : v jadu si je ruval lase / govoril je o svojih jadih težavah
2. zastar. jeza , srd : od jada je zamahnil z mečem

jáden -dna -o prid. ( ā )
zastar. nesrečen , ubog , beden : jadni berači ; jadna domovina / jadno kljuse

jadikovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od jadikovati: naveličal se je poslušati njeno jadikovanje

jadikováti -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž. tožiti , tarnati : ženske so vile roke in jadikovale ; ko bi se vsaj to ne zgodilo, je jadikoval ; glasno, hripavo jadikovati / ne jadikujte, branite svoje pravice ; jadikuje, da ne more plačati ; jadikuje zaradi revščine

jadikujóč -a -e:
jadikujoča inteligenca

jadíkovec -vca m ( í )
vrtn. okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete; judeževo drevo 1 :

jáditi -im nedov. ( ā ȃ )
zastar. jeziti 1 , srditi : njihova malomarnost ga je jadila / vojska ni pravična, se je jadil

jadráča -e ž ( á )
ekspr. jadrnica : stare jadrače

jadrálec -lca [ tudi jadrau̯ca ] m ( ȃ )
kdor se ukvarja z jadranjem:
a) tekmovanje jadralcev in padalcev / usposabljanje letalskih jadralcev
b) nastop veslačev in jadralcev / prvi jadralci okoli sveta / jadralec na deski kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski
♦ zool. jadralec dnevni metulj bledo rumene barve s črnimi progami, Graphium podalirius ; jadralci lastovkam podobne ptice, Apodiformes

jadrálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jadranje: jadralni poskusi / jadralni let, polet ; jadralni letalec ; jadralno letalo letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov ; jadralno letalstvo / jadralni padalec kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino ; jadralno padalstvo dejavnost jadralnih padalcev / jadralna deska deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra

jadrálka -e [ tudi jadrau̯ka ] ž ( ȃ )
1. ženska, ki se ukvarja z jadranjem: nastop jadralk na jadrnicah / omenjena jadralka je za svoj let dobila srebrno značko
2. zastar. jadrnica : tod so plule samo redke jadralke

jadrálski -a -o ( ȃ )
pridevnik od jadralstvo: jadralski center ; jadralski inštruktor

jadrálstvo -a s ( ȃ )
panoga letalstva ali vodni šport, ki se ukvarja z jadranjem: pilotska šola za učitelje jadralstva ; knjiga o jadralstvu

jádranje -a s ( ȃ )
glagolnik od jadrati: jadranje čez zaliv / jadranje z letalom / jadranje na deski šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra
♦ šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu

jadránski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Jadran: jadranske ribe / jadranska kultura / Jadransko morje

jadrár tudi jádrar -ja m ( á; ȃ )
1. izdelovalec jader: izučiti se za jadrarja
2. knjiž. mornar, ki skrbi za jadra: dati navodila jadrarju

jádrati -am nedov. ( ȃ )
1. pluti s pomočjo jader: jadrati proti pristanišču ; jadrati z razpetimi, z vsemi jadri ; učiti se jadrati / jadrati po morju, po celem svetu ; pren. njene misli so jadrale za njim ; pogumno je jadral skozi življenje
● ekspr. preko tega vprašanja jadra z vsemi jadri skuša se mu kar najhitreje izmakniti ; ekspr. jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja ; ekspr. počasi jadra v propad se bliža propadu
♦ navt. jadrati proti vetru jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, nasprotni smeri vožnje ladje ; jadrati z vetrom jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, enaki smeri vožnje ladje
2. leteti z jadralnim letalom: naučil se je jadrati ; dolgo, visoko je jadral / jadra z novim modelom jadralnega letala
// premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov: ptice z velikimi krili lahko jadrajo ; padalec lepo jadra / semena jadrajo po zraku
3. ukvarjati se z jadranjem: že več let jadra
// v zvezi jadrati na deski ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: ob ugodnem vetru je s prijatelji jadral na deski ; na morju rad plava in jadra na deski
4. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati: mesec neprizadeto jadra po nebu ; beli oblaki so jadrali od juga proti severu
// ekspr. počasi, dostojanstveno iti: čez trg je mirno jadrala perica z vozičkom ; pred njima je jadrala teta z gostom / natakar je jadral med mizami hodil

jádrce -a s ( ā )
manjšalnica od jadro: veter se je zaganjal v bela jadra in jadrca

jádrn 1 -a -o prid. ( ȃ )
star. (zelo) hiter: jadrn konj ; jadrne kočije / jadrna vožnja

jádrno prisl. , knjiž., ekspr.
hitro : jadrno bežati, dirjati / povedala je in jadrno odšla

jádrn 2 -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jadro: jadrne vrvi / jadrna površina

jádrnica -e ž ( ȃ )
čoln ali ladja, ki se premika s pomočjo jader: jadrnica drsi po vodi ; voziti se z jadrnico ; bele, lahke jadrnice ; obrežna jadrnica / tekmovalna, tovorna jadrnica ; motorna jadrnica ki ima tudi motor

jádrnik -a m ( ȃ )
1. knjiž. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor : z zastavami okrašeni jadrniki ; ladja na dva jadrnika ; kot jadrnik debela sveča
2. zastar. jadrnica : pristanišče za manjše jadrnike

jádrniški -a -o ( ȃ )
pridevnik od jadrnica: jadrniško izrazoslovje

jádrnost -i ž ( ȃ )
knjiž. hitrost 2 : jadrnost v sklepanju

jádro -a s ( ā )
kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo ; izdelovati, šivati jadra ; odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro ; bela jadra ; štirikotno, trapezasto, trikotno jadro / prečna, vzdolžna jadra ; čoln na jadra ; sukanec za jadra ; ekspr. pristanišče je polno jader jadrnic ; pren., pesn. jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo
● šalj. še o pravem času je dvignil, razpel jadra odšel ; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati
♦ bot. jadro največji, pokončni venčni list metuljastega cveta ; navt. napeti, nategniti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile ; obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj ; obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj ; podvezati, skrajšati, spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše ; dobiti veter v jadro naravnati jadro tako, da se vanj upre veter ; glavno jadro na glavnem jamboru ; košno, spodnje, vršno jadro ; križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ ; krmno jadro na krmnem jamboru ; latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ ; sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho ; vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah

jadrovína -e ž ( í )
močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra: izdelovati jadrovino iz konoplje ; pokriti tovor z jadrovino ; močno impregnirana, nepremočljiva jadrovina ; vreča iz jadrovine

jadrovínast -a -o prid. ( í )
ki je iz jadrovine: terasa z jadrovinasto streho ; jadrovinasta torba

jádrovje tudi jadrôvje -a s ( ā; ȏ )
jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu: oblike trupa in jadrovja trgovskih ladij / vse jadrovje na jamboru se je počasi obrnilo vsa jadra

jadrovóden -dna -o prid. ( ọ̄ )
navt., v zvezi jadrovodna vrv vrv za obračanje jadra v smeri krme: nategniti jadrovodno vrv

jádrski -a -o ( ȃ )
pridevnik od jadro: jadrska vrv

jáfa -- v prid. rabi ( ȃ )
v zvezi jafa pomaranča pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu: prodajati jafa pomaranče

jafetítski -a -o prid. ( ȋ )
jezikosl., po Marru nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije: jafetitski jeziki / jafetitska teorija teorija, po kateri so vsi jeziki nastali iz štirih enozložnih glasovnih skupin

jága -e ž ( á )
1. pog. lov 1 : v nedeljo bo jaga ; iti na jago / kaznovali so ga zaradi divje jage / jaga na ljudi
2. etn., v zvezi divja jaga , po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku: trušč divje jage
● ekspr. čez dolino je hrumela divja jaga nevihta, vihar

jága bába jáge bábe ž ( á, á )
mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: jaga baba in povodni mož

jágelc -a [ jagəlc ] m ( ȃ )
nar. dolenjsko trobentica : zvončki in jagelci

jágenjc -a [ jagənjc ] m ( ȃ )
star. jagenjček : jagenjci in ovce / tak jagenjc vse uboga

jágenjce -a [ jagənjce ] s ( ȃ )
jagenjček : belo jagenjce

jágenjček -čka [ jagənjčək ] m ( ȃ )
1. nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: ovca z jagenjčkom
// mlad ovčji samec: jagenjček in ovčka
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: v primeri z vami je on pravi jagenjček
3. mn. oblak v obliki majhnih, manjših kopic; ovčice

jáger -gra m ( á )
pog. kdor se ukvarja z lovom; lovec : družiti se z jagri ; za jagre značilno pretiravanje

jágmiti se -im se nedov. ( ā ȃ )
nar. belokranjsko potegovati se, puliti se (za kaj): jagmita se za pogačo, za žogo

jágned 1 -a m ( ā )
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: vitki jagnedi ob cesti ; ravnina s samotnimi jagnedi

jágned 2 -i ž ( ā )
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: drevored iz visokih jagnedi

jágnedič -a m ( ā )
manjšalnica od jagned: veter je upogibal mlade jagnediče

jágnedje -a s ( ā )
jagnedovo drevje: izza jagnedja je posijalo sonce

jágnedov -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jagned: jagnedov les / jagnedov drevored / jagnedovo drevje

jagnedovína -e ž ( í )
jagnedov les: uporaba jagnedovine za drva

jágnedovje -a s ( ā )
jagnedovo drevje: visoko jagnedovje

jágnje -ta s ( á )
1. ovčji mladič: jagnje beketa, bleja, bleketa ; zaklati jagnje ; belo, kodrasto jagnje ; krotek, ponižen kot jagnje ; uboga kot jagnje / kot nagovor ne boj se, jagnje moje
● knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno, žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
♦ rel. Jagnje božje jagnje kot simbol Kristusa, žrtve za spravo med človeštvom in Bogom ; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: on je res jagnje

jágnjec -a m ( ā )
star. jagenjček : jagnjeci so se stiskali k svojim materam

jagnječevína in jágnječevina -e ž ( í; ā )
1. jagnječje krzno: podložiti plašč z jagnječevino
2. star. jagnjetina : pečena jagnječevina

jagnječína in jágnječina -e ž ( í; ā )
star. jagnjetina : peči jagnječino

jágnječji -a -e ( ā )
pridevnik od jagnje(c): jagnječja koža ; jagnječje meso

jagnjed ipd. gl. jagned 2 ipd.

jágnjetina in jagnjetína -e ž ( á; í )
jagnječje meso: pečena jagnjetina

jagnjetíti -ím nedov. in dov. ( ī í )
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: ovce, ki so jagnjetile, so posebej hranili

jágnjetov -a -o ( á )
pridevnik od jagnje: jagnjetova koža

jágnjica -e ž ( ā )
mlada ovčja samica: breja jagnjica

jágnjič -a m ( ā )
nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: blejanje ovčic in jagnjičev

jágnjiče -a s ( ā )
star. jagenjček : drobno jagnjiče ; skaklja kakor jagnjiče

jágnjiček -čka m ( ā )
knjiž. jagenjček , janjček : okrog ovc skačejo jagnjički

jágnjiti -im nedov. in dov. ( ā ȃ )
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo

jágoda -e ž ( á )
1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode ; nabirati jagode ; okopavati, saditi jagode ; debele, zrele jagode ; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode ; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod
2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda ; osmukati jagode ; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode ; grozdne ali vinske jagode ; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice ; jagode na rožnem vencu
4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
♦ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen ; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia ; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator ; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum

jágodar -ja m ( ā )
kdor goji, nabira jagode: bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev

jágodast -a -o prid. ( á )
podoben jagodi: jagodast plod ; obleka jagodaste barve
♦ bot. jagodasti storž storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi

jágoden -dna -o prid. ( á )
nanašajoč se na jagodo:
a) jagodni cvet ; jagodno listje / jagodni sladoled, sok ; jagodna marmelada / jagodna barva
b) jagodni izbor pri predelavi grozdja

jágodica -e ž ( á )
1. manjšalnica od jagoda: grmi s črnimi jagodicami / ekspr. bi radi malo jagodic / kot nagovor da si le tukaj, jagodica moja
2. anat., navadno v zvezi prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica : vzeti kri iz prstne jagodice

jágodičast -a -o ( á )
pridevnik od jagodica: jagodičasto sadje

jágodičevje tudi jagodíčevje -a s ( á; ȋ )
jagodičje : izdelovati sokove iz jagodičevja ; nasad jagodičevja

jágodičje tudi jagodíčje -a s ( á; ȋ )
rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje ; uporaba jagodičja ; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami

jágodičnica tudi jagodíčnica -e ž ( á; ȋ )
bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami, Arbutus unedo:

jagodíšče in jágodišče -a s ( í; á )
kraj, prostor, kjer rastejo jagode: veliko jagodišče

jágodje -a s ( á )
več jagod, jagode: v vinogradu so pobirali osuto jagodje
♦ um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki niza jagod

jágodka -e ž ( á )
manjšalnica od jagoda: grozdi iz drobnih jagodk / ekspr. kupite kaj jagodk

jágodnat -a -o prid. ( á )
poln jagod: jagodnat grozd

jágodnik -a m ( á )
bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami; jagodičnica

jagodnják -a m ( á )
1. nasad jagod: urediti si jagodnjak
2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria:

jágodov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jagoda 1: jagodovi listi / jagodov sladoled ; jagodova marmelada

jágodovec -vca m ( á )
sok ali žganje iz (rdečih) jagod: delati jagodovec ; steklenica jagodovca

jagodovína in jágodovina -e ž ( í; á )
(rdeče) jagode, jagodičje: z jagodovino porasla poseka
♦ bot. petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh; skalni petoprstnik

jágrovski -a -o prid. ( á )
pog. lovski : jagrovske šale / jagrovski klobuk

jágrski -a -o prid. ( á )
pog. lovski : jagrski sestanek / jagrski pes

jáguar -ja m ( ȃ )
1. leopardu podobna črno lisasta zver, ki živi v Ameriki: krvoločen jaguar
2. avtomobil angleške tovarne Jaguar: pripeljal se je z belim jaguarjem

jàh medm. ( ȁ )
izraža posmeh: jah, se je zasmejal

jaháč -a m ( á )
1. moški, ki se ukvarja z jahanjem: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače ; nastop jahačev na tekmovanju ; policisti jahači / jahač stopi s konja jezdec ; v daljavi je zagledal krdelo jahačev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače
♦ adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec ; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec

jaháčica -e ž ( á )
jahalka : cirkuška jahačica ; nastop domačih jahačic

jahálec -lca [ jahau̯ca in jahalca ] m ( ȃ )
jezdec , jahač : konj se upira jahalcu

jahálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jahanje: jahalni pribor / jahalna steza / jahalni bič biču podobna usnjena priprava, navadno pletena ; jahalni konj konj, ki je primeren, izurjen za jahanje ; jahalni škornji škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo ; jahalne hlače hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa razširjene ; jahalna obleka obleka iz jahalnih hlač in suknjiča

jahalíšče -a s ( í )
prostor za jahanje: iti na jahališče ; jahati po jahališču

jahálka -e [ jahau̯ka in jahalka ] ž ( ȃ )
ženska, ki jaha ali se ukvarja z jahanjem: dohitel je mlade jahalke ; cirkuške jahalke ; na prireditvi je nastopilo več slavnih jahalk

jahálke -hálk ž mn. ( ȃ )
jahalne hlače: oficir v škornjih in jahalkah

jahálnica -e ž ( ȃ )
pokrit prostor za urjenje v jahanju: ogledati si nastope v jahalnici

jáhanec -nca m ( ā )
konj, na katerem kdo jaha: spretno je skočil s svojega jahanca / dresirati, gojiti jahance jahalne konje

jáhanje -a s ( ā )
1. glagolnik od jahati: večurno jahanje ; jahanje na oslu ; konj za jahanje / malenkostno jahanje na predpisih
2. šport, pri katerem se ukvarja z jahanjem na konju: tekmovanje v jahanju / dresurno jahanje

jaháriti -im nedov. ( á ȃ )
nav. ekspr. jezdariti : skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi

jaháški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jahače: jahaški klub / jahaška hoja ; jahaške noge / jahaški bič jahalni bič

jáhati -am tudi jášem nedov. ( ā )
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja ; jahati na konju, na oslu ; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti ; vsak dan več ur jaha ; jahati brez sedla, v lahnem diru ; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem ; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu ; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje ; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu
3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha ; zmeraj koga jaha ; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot vzklik vrag naj ga jaha
4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki ; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
● pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je

jaháje :
lovili so živali, jahaje na hitrih konjih

jahajóč -a -e:
bližala se jim je počasi jahajoča patrulja

jáhta -e ž ( ȃ )
manjša ladja za šport in razvedrilo: križariti z jahto ob obali ; voziti se z jahto ; razkošna jahta ; turisti z jahtami / motorna jahta

jáhtanje -a s ( ȃ )
knjiž. plovba, križarjenje z jahto: navdušenost za jahtanje

jáhtar -ja m ( ȃ )
kdor pluje z jahto za razvedrilo: premožni jahtarji ; otok za jahtarje

jáhtarstvo -a s ( ȃ )
razvedrilna dejavnost uporabnikov jaht: donosno jahtarstvo

jáhten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jahto: mesto ima ugodno lego za razvoj jahtnega turizma / jahtni klub

jáhting tudi jachting -a [ jáhting- ] m ( ȃ )
tur. plovba, križarjenje z jahto, jahtanje: razvoj jahtinga

jájcati se -am se nedov. ( ȃ )
vulg. jeziti se, razburjati se: stari se spet nekaj jajca

jájce -a s ( á )
1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca ; mladiči se izležejo iz jajc ; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec ; mravljinčja jajca mravljinčje bube ; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo
// taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije ; kuhati, lupiti, vložiti jajca ; nasaditi jajca koklji ; nesti, valiti jajca ; pobirati jajca iz gnezd ; koklja sedi na jajcih ; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce ; kokošja, račja jajca ; jajce z dvema rumenjakoma ; embalaža za jajca ; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem ; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno ; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno ; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne ; izpihati, izpiti jajce ; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom , (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom ; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ; jajca v prahu posušena in drobno zmleta
2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom ; bikova jajca / nizko suni ga v jajca
3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
● vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari ; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti ; ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen ; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega ; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli ; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
♦ agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja ; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova ; konzumna jajca namenjena prehrani ; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje ; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev ; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki ; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti

jajcevòd -óda m ( ȍ ọ́ )
biol. cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika: jajčeca drsijo skozi jajcevod
♦ med., vet. neprehodnost, vnetje jajcevoda

jájčar -ja m ( ȃ )
nekdaj moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc: jajčar in kokošar
♦ bot. rastlina s cvetnimi koški na tankih stebelcih, Leontodon

jájčarica -e ž ( ȃ )
1. kokoš, ki se goji zaradi jajc; nesnica : usmeriti se na vzrejo jajčaric / njene kokoši so dobre jajčarice
2. nekdaj ženska, ki se ukvarja s (pre)prodajanjem jajc: prodati jajca jajčarici ; jajčarice na trgu
3. voj. žarg. ročna bomba jajčaste oblike: odviti in vreči jajčarico

jájčast -a -o prid. ( á )
podoben (kokošjemu) jajcu: jajčast kamen, obraz ; jajčast prerez / jajčasta oblika
♦ bot. jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel s širšim koncem ; narobe jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel z ožjim koncem

jájčasto prisl. :
jajčasto oblikovan

jájčastolísten -tna -o prid. ( á-ȋ )
bot. ki ima jajčaste liste: jajčastolistna rastlina

jájčece -a [ jajčəce ] s ( ā )
1. spolna celica, iz katere se razvije nov organizem: dozorevanje jajčec v jajčniku / leči, odlagati jajčeca ; jajčeca glist, žuželk / ribja jajčeca ikre / nabirati mravljinčja jajčeca mravljinčje bube
♦ biol. neoplojeno jajčece ; brazdanje, oploditev jajčeca ; pričvrstitev jajčeca v steno maternice
2. manjšalnica od jajce: valiti jajčeca ; nesti drobna jajčeca

jájček -čka m , mn. jájčka s tudi jájčki m ( á )
manjšalnica od jajce: samica skrbno vali jajčka ; prepeličja jajčka / nav. ekspr.: po čem so jajčka ; nositi na trg jajčka

jájčen -čna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jajce ali jajčece: jajčna velikost / jajčna lupina / jajčni liker ; jajčna jed ; jajčne testenine ; jajčno testo
♦ biol. jajčna celica spolna celica, iz katere se razvije nov organizem

jájčev -a -o ( á )
pridevnik od jajce: jajčeva oblika

jájčevec -vca m ( ā )
enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad: gojiti jajčevce ; zrezati jajčevec na rezine

jájčji -a -e prid. ( ā )
star. jajčen : jajčje lupine
♦ agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc

jájčnat -a -o prid. ( ȃ )
ki vsebuje jajca: testo je jajčnato / jajčnata jed jajčna jed

jájčnica -e ž ( ȃ )
zlasti v ruskem okolju cvrtje 2 , jajčnik : prinesti ponev z jajčnico

jájčnik -a m ( ȃ )
1. nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca: izrezati, odstraniti jajčnike ; nerazviti jajčniki
2. jed iz jajc, ocvrta na maščobi: pripraviti jajčnik ; jajčnik s sirom
3. posodica za serviranje mehko kuhanega jajca: porcelanast jajčnik
♦ med., vet. vnetje jajčnikov ; um. jajčnik okras v obliki niza jajcu podobnih elementov

ják 1 -a m ( ȃ )
zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens: čreda jakov

ják 2 -a m ( ȃ )
letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov

ják 3 -a -o prid. , jáčji ( ȃ ā )
1. star. močen : jak pritisk, udarec, veter / jake pobude, spremembe / jak vol ; čeprav je suh, je zelo jak / zbral je same jake mlade može ; jak narod
2. elektr., v zvezi jaki tok proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo; elektroenergetika : tehnika jakega toka / strokovnjak za jaki tok

jáko
1. prislov od jak: kri mu je po žilah začela jačje plati
2. star. zelo , hudo : jako se moti ; jako velika stavba ; jako hitro govori ; jako žal mu je ; ekspr. ti se pa jako poetično izražaš

jáka -a in -e stil. -ta m ( ȃ )
ekspr. neiznajdljiv, neroden človek: ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti
● ekspr. hočeš me na ta način preslepiti. Ne boš, jaka! izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje

jákec -kca m ( ȃ )
nar. vzhodnoštajersko manjša kopica iz pokonci postavljenih snopov: zložiti snope v jakce

jákna -e ž ( ȃ )
vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: modro krilo in bela jakna

jákobček -čka m ( ȃ )
jabolko, ki dozori konec meseca julija: zreli jakobčki

jakobínec -nca m ( ȋ )
1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev ; jakobinci in žirondisti
2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki

jakobinízem -zma m ( ī )
jakobinstvo : odločnost jakobinizma

jakobínka -e ž ( ȋ )
1. jakobova pokrovača : nabirati jakobinke / gratinirane jakobinke ; jakobinke na žaru
2. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnica nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristašinja take politike: navdušena jakobinka

jakobínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jakobince: jakobinska diktatura, vlada / jakobinska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode

jakobínstvo -a s ( ȋ )
jakobinska politična smer: zmaga jakobinstva / ekspr. jakobinstvo nekaterih politikov ekstremna revolucionarnost, radikalnost

jákobov -a -o prid. ( ȃ )
v zvezi jakobova pokrovača rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: kupiti jakobove pokrovače / gratinirane jakobove pokrovače ; jakobove pokrovače na žaru

jákost -i ž ( ā )
1. značilnost pojava glede na učinek: ugotavljati jakost potresa, vetra ; majhna, velika jakost / uravnavati jakost slike na televizijskem zaslonu / jakost čustva, občutkov, predstav / jakost ohladitve stopnja ; jakost pritiska velikost
♦ fiz. jakost električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj ; jakost magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje ; jakost valovanja energija, ki jo prenese valovanje v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto ; jakost zvoka energija, ki jo prenese zvok v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto ; nameriti pet miliamperov jakosti ; kem. jakost baze koncentracija hidroksilnih ionov v vodni raztopini baze ; jakost kisline koncentracija vodikovih ionov v vodni raztopini kisline ; jezikosl. jakost glasu značilnost glasu glede na količino zraka pri njegovem tvorjenju ; meteor. jakost padavin količina padavin v časovni enoti ; jakost vetra količina, ki je določena z njegovo hitrostjo
// značilnost pojava, ki ima velik učinek: kamen se je zaradi jakosti udarca razletel
2. star. moč 1 : imel je še toliko jakosti, da je vzdržal / jakost volje / telesna jakost se je dolgo ohranila v njegovem rodu ; jakost niti trdnost, čvrstost

jákosten -tna -o prid. ( ā )
1. nanašajoč se na jakost 1: jakostne razlike ; jakostno niansiranje tonov ; jakostno stopnjevanje / potres pete jakostne stopnje
♦ jezikosl. jakostni naglas dinamični naglas
2. šport., v zvezi jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate: sestaviti jakostno lestvico nogometašev ; jakostna lestvica atletov / biti na vrhu evropske jakostne lestvice

jakúza 1 -e tudi -a m ( ȗ )
pripadnik japonske tajne kriminalne organizacije jakuza: kriminalno združbo je sestavljalo več kot 10.000 jakuz, razdeljenih v 500 skupin

jakúza 2 -e ž ( ȗ )
tajna kriminalna organizacija v japonskem okolju: člani, pripadniki jakuze ; vodja jakuze

jaloróden -dna -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na jalorodnost: jalorodno razmnoževanje

jaloródnost -i ž ( ọ̄ )
biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza

jálov -a -o prid. ( á )
1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava ; nav. slabš.: jalov moški neploden ; jalova ženska / jalov zakon brez otrok / jalova rastlina ; jalovo drevo ; jalovo seme nekalivo ; pren. jalov umetnik ; kulturno jalovo obdobje
// ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin; nerodoviten , slab : jalova prst, zemlja ; jalovo zemljišče
2. ki je brez zrn, semen: jalov klas, strok / jalovo zrno
3. nav. ekspr. ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata: jalov trud ; vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi ; ni se hotel spuščati v jalovo polemiko ; jalovo početje / jalovo življenje
// ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: jalov izgovor ; z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi / to je jalova tolažba
// ki ni koristno uporabljen: odpraviti jalove vožnje pri dvigalih / jalov večer
4. nar. primorsko nezabeljen : večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik
♦ bot. jalov cvet cvet brez prašnikov in pestičev ; jalov list list (praprotnic), ki nima sporangijev ; čeb. jalova matica matica, ki zalega neoplojena jajčeca ; elektr. jalov tok izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj ; jalova energija energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela ; petr. jalova rudnina rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti ; strojn. jalova jermenica jermenica, ki se prosto vrti

jálovec -vca m ( á )
jalov samec: izločiti jalovce
// slabš. neploden moški: otrok ni njegov, on je jalovec ; pren., ekspr. spodbuditi kulturne in politične jalovce

jálovica -e ž ( á )
star. jalova samica; jalovka : prodati jalovice
// nar. neplodna ženska: Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica (B. Kreft)

jalovína 1 -e ž ( í )
1. plasti, kosi kamnine v premogu, rudah: izpirati, odbirati jalovino ; odkopavati, odstranjevati jalovino ; odvažati jalovino iz rudnika ; kupi jalovine
// metal. snovi v rudi, ki se ne dajo koristno izrabiti: karbonatna jalovina v svinčevi rudi
2. jalova, nerodovitna tla: narediti iz jalovine travnik

jalovína 2 in jálovina -e ž ( í; á )
nar. živina, ki ne daje mleka: Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v planine ; tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce, tudi koze (F. Finžgar)

jalovínast -a -o prid. ( í )
ki vsebuje jalovino: jalovinast sloj premoga

jalovíšče -a s ( í )
mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika: najti prostor za jalovišče / zvračati vozičke na jalovišču

jalovíti -ím nedov. ( ī í )
knjiž. delati koga jalovega, neplodnega: jaloviti samice ; pren., ekspr. taka miselnost jalovi umetnikovo ustvarjalno moč

jálovka -e ž ( á )
jalova samica: prodati jalovke za meso ; čreda jalovk
♦ čeb. matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica
// slabš. neplodna ženska: ženska s kompleksom jalovke / kot psovka ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka

jálovost -i ž ( á )
značilnost, stanje jalovega: zdraviti jalovost ; začasna jalovost ; jalovost pri kravah ; vzroki jalovosti / ekspr. duhovna jalovost / ekspr. jalovost prerekanj

jáltski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na mesto Jalta: jaltsko pristanišče
♦ zgod. jaltska konferenca konferenca v Jalti februarja 1945, na kateri so se vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze dogovorile o ureditvi sveta po končani vojni

jáma -e ž ( á )
1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame ; kopati, narediti, zasuti jamo ; pasti, stopiti v jamo ; jame od bomb ; jame za sajenje dreves
// nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine ; oči so mu ležale v globokih jamah
2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib ; raziskovati jame ; spustiti se v jamo ; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu ; podzemeljska jama / Postojnska jama
3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna ; gnojnična jama ; greznična jama greznica ; kompostna jama / dati repo v jamo
// teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama ; parilna jama
// nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo ; sušiti na jami / sušilna jama
4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo ; spustiti se v jamo ; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar ; ponesrečil se je v jami v rudniku
// s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami
5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob 1 : izkopati komu jamo ; spustiti krsto v jamo ; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami
6. ekspr., s prilastkom bivališče , zbirališče : tvoja hiša je jama razbojnikov ; pren. jama greha, hudodelstva
● ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl ; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo ; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti ; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček ; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega ; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno ; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta ; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda ; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda ; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta ; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice ; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov ; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki ; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila

jamájka -- v prid. rabi ( ȃ )
gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum

jámar -ja m ( ȃ )
1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev ; spuščanje jamarjev v brezno
// speleolog : publikacija znanega jamarja
2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar
3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja

jámarica -e ž ( ȃ )
zool. raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami; votlinska gos

jamáriti -im nedov. ( á ȃ )
lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti

jamárjenje -a s ( á )
glagolnik od jamariti: navduševati se za jamarjenje / primernost jazbečarja za jamarjenje

jámarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo: jamarska ekspedicija, oprema / razstava s področja jamarskih raziskav / jamarska lestvica vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju podzemeljskih jam

jámarstvo -a s ( ȃ )
obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva
// speleologija : razprava s področja jamarstva

jámast -a -o prid. ( á )
poln jam: jamast svet ; jamasta cesta, pot
♦ zool. jamasto-vzboklo vretence vretence, ki je spredaj vbočeno in zadaj izbočeno

jámb -a m ( ȃ )
lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom: verz v jambih / pesem v peterostopnem jambu jambskem verzu

jámbor -a m ( á )
1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor ; kovinski, lesen jambor ; vrh jambora / signalni jambor
♦ navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj ; krmni jambor na krmi ; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov
2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber : novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor ; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer
3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor

jámboren -rna -o prid. ( á )
nanašajoč se na jambor: jamborna lestev, luč ; jamborne vrvi
♦ navt. (jamborni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru

jámborje -a s ( á )
jambori in njihova oprema na ladji ali čolnu: od udarjanja valov se stresata trup in jamborje

jámbornica -e ž ( á )
ladja z enim ali več jambori: s sadjem natovorjene jambornice

jámbornik -a m ( á )
jambornica : trgovske jadrnice in jamborniki
♦ grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena

jámborovje -a s ( á )
star. jamborje : zrušeno jamborovje

jámborski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jambor: jamborske luči, vrvi / jamborska drevesa
♦ navt. (jamborski) koš (jamborni) koš

jámbski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamb: jambski ritem, verz / jambska stopica

jámčenje -a s ( ā )
glagolnik od jamčiti: jamčenje za nedotakljivost državnih meja / jamčenje za blago ; rok jamčenja

jamčeválec -lca [ jamčevalca in jamčevau̯ca ] m ( ȃ )
kdor jamči: odtegnitev jamčevalca obveznostim / star. jamčevalec pravic porok

jamčeválen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamčenje ali jamstvo: jamčevalne napake v pogodbi / jamčevalna dolžnost, obveznost prodajalcev

jamčevánje -a s ( ȃ )
jamčenje : pogoji jamčevanja

jamčevína -e ž ( í )
star. kavcija , varščina : zahtevati visoko jamčevino / za poroko je potreboval jamčevino

jámčiti -im dov. in nedov. ( ā ȃ )
1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg ; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo ; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj
// trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati : jamčiti (za) izdelek za eno leto
2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov ; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli
3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim ; jamčim ti, da ni nikogar v bližini

jámica -e ž ( á )
manjšalnica od jama:
a) delati, kopati jamice ; porivati frnikole v jamico ; okrogla, plitva jamica
b) ob smehu se ji delajo v licih jamice ; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči ; jamica na bradi / narediti jamico v testo
c) počiva v hladni jamici
● ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči
♦ anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu ; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob ; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk

jámič -a m ( ȃ )
nar. jarek 1 , brazda : metati gnoj v jamič ; en vol je pri oranju hodil po jamiču, drugi pa po celem

jámičast -a -o prid. ( á )
ki ima jamico, jamice: kupidi z jamičastimi trebuščki ; jamičasta brada / jamičast asfalt poln jamic ; jamičasta površina
♦ alp. jamičast sneg sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega

jámičati -am nedov. ( ā )
delati jamice za sajenje: nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir

jámičkar -ja m ( ā )
agr. stroj za delanje jamic za sajenje:

jámljič -a m ( ȃ )
nar. jarek 1 , brazda : metati krompir v jamljič

jámnica -e ž ( ȃ )
nar. zasipnica , podsipnica : Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici? (F. Erjavec)

jamomérec -rca m ( ẹ̑ )
strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca

jamomérstvo -a s ( ẹ̑ )
veda o meritvah v rudnikih: predavanja iz jamomerstva / izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo

jamoslôvec -vca m ( ȏ )
strokovnjak za speleologijo; speleolog : nove razprave jamoslovcev

jamoslôvje -a s ( ȏ )
veda o podzemeljskih, kraških jamah; speleologija : pionirji jamoslovja

jámrati -am nedov. ( ȃ )
nižje pog. tožiti , tarnati : nič hudega mu ni, pa vendar jamra ; jamra, da ga otroci ne ubogajo

jam session jam sessiona [ džêm sêšən ] m ( ȇ, ȇ )
priložnostno zbiranje glasbenikov, ki skupaj improvizirajo: večerni jam sessioni se pogosto končajo šele v jutranjih urah ; nastopati na jam sessionih

jámski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jamo:
a) jamski požar ; jamsko zračenje / jamski delavec, električar ; jamski vagonček, voziček ; jamska črpalka ; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih ; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
b) jamski pajki, polži ; jamske živali / jamski vhod ; jamske poti
c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
♦ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek ; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih ; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan ; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe ; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe ; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah ; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti ; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus

jámstven -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamstvo: jamstveni pogoji za banke / jamstvena izjava / jamstvena doba / jamstveni list garancijski list
♦ pravn. jamstveno zavarovanje zavarovanje za škodo, ki jo je zavarovanec dolžen poravnati drugim; odgovornostno zavarovanje

jámstvo -a s ( ȃ )
1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit ; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo ; začetek jamstva
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija : prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom ; rok jamstva
2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
// kavcija , varščina : jamstvo za izpustitev na prostost
● publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦ pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo ; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje ; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem ; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem ; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem

jámščarica -e ž ( ȃ )
knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric ; rudarji z jamščaricami v rokah

jámščina -e ž ( ȃ )
1. kavcija , varščina : dati jamščino / posodil mu je brez jamščine jamstva
2. pravn. kar mora plačati najboljši ponudnik na javni dražbi za zavarovanje obveznosti, ki jih ima iz dražbe: cenilna vrednost in jamščina

ján -a m ( ȃ )
nar. štajersko vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): širok jan / delati v janu

jánez -a m ( á )
ekspr. nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant: vidiš ga janeza, spet si ga polomil / kot nagovor o ti janez janezasti

Jánez -a m ( á )
šalj., navadno v zvezi kranjski Janez slovenski fant, Slovenec: zbrali so se sami kranjski Janezi
// ekspr., v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka: odhod kranjskih Janezov na fronto ; upor kranjskih Janezov v Judenburgu
● preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih

Jánezek -zka m ( á )
v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja ; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih

jánež -a m ( á )
enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh ; potresti pecivo z janežem ; janež in kumina
♦ bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella

jánežev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na janež: janežev vonj ; janeževo zrno / janežev čaj ; janeževo olje / janežev kruh
♦ gastr. janeževi upognjenci pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem

jáneževec -vca m ( á )
žganje z okusom po janežu: janeževec in pelinkovec

jáng -a m ( ȃ )
moški princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jin: energija jang

jáničar -ja m ( ȃ )
1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi ; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja
2. ekspr. izdajalec , odpadnik : prekleti janičar / literarni janičar

jáničarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na janičarje: janičarski oddelki / tako početje je janičarsko

jáničarstvo -a s ( ȃ )
1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev: janičarstvo je bilo steber takratne turške vojske
2. ekspr. izdajstvo , odpadništvo : zgražali so se nad njegovim janičarstvom

jánjček -čka m ( ȃ )
ekspr. manjšalnica od jagnje: pasti ovce in janjčke ; bel janjček ; otrok je begal ko splašen janjček / janjček na ražnju / ne bodi tak janjček

janjčevína in jánjčevina -e ž ( í; ȃ )
jagnječje krzno: kučma iz dragocene janjčevine
// star. jagnjetina : jesti janjčevino

jánjčji -a -e prid. ( ȃ )
jagnječji : janjčja koža ; janjčje meso / janjčji kožuh ovčji

jánjec -jca m ( ȃ )
1. ovčji samec; oven : peči janjca ; trčila sta kakor janjca
// mn., nar. dolenjsko ovca sploh: imeti janjce
2. jagnje , jagenjček : kozliči in janjci

jánka -e ž ( ȃ )
1. nar. severovzhodno žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo 2 : dolga, široka janka / spodnja janka
2. star. jopa , jopica : oblečena je bila v krilo in janko
// zastar. suknjič , jopič : fantje z jankami čez ramo

jánkica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od janka: modra jankica

jánševec -vca m ( á )
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: na prireditvi so v sprednjih vrstah sedeli janševci ; velja za janševca

janšízem -zma m ( ī )
politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša: nasprotniki in zagovorniki janšizma

jántar -ja m ( ā )
okamnela smola izumrlih iglavcev, navadno rumene ali rjavkaste barve: pridobivati jantar ; gumbi, ogrlica iz jantarja ; kot jantar sijoče oči

jántaren -rna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jantar: jantarni ustnik ; jantarna ogrlica / tkanina jantarne barve

jántarno prisl. :
jantarno žareti ; jantarno rumen

jántarjast -a -o prid. ( ā )
po barvi podoben jantarju: jantarjaste oči ; jantarjasta borova debla

jántarjev -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jantar: jantarjeva ogrlica / lasje jantarjeve barve / jantarjeva pot pot, po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo
♦ kem. jantarjeva kislina organska kislina, ki je v nekaterih nezrelih plodovih, v jantarju in drugih okamnelih smolah

jántarski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jantar: jantarska nahajališča / obleka jantarske barve / jantarska pot pot, po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo

jánuar -ja m ( ȃ )
prvi mesec v letu: pouk traja do dvajsetega januarja ; pomen temperature v (mesecu) januarju za pridelke / bilo je (meseca) januarja / mrzel in snežen januar januarsko vreme

jánuarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na januar: kratki januarski dnevi / januarski izvoz ; januarska temperatura / januarski sestanek

janzeníst -a m ( ȋ )
pristaš janzenizma: nasprotovanja med janzenisti in jezuiti / krožek slovenskih janzenistov

janzenístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na janzeniste ali janzenizem: janzenistična duhovščina ; janzenistične knjige / janzenistična morala / janzenistična načela

janzenístovski -a -o prid. ( ȋ )
janzenističen : janzenistovski duhovnik / janzenistovske zmote

janzenízem -zma m ( ī )
1. gibanje v Katoliški cerkvi v 17. in 18. stoletju, ki temelji na naukih škofa Jansena: slovenski janzenizem ; biti pristaš janzenizma ; širjenje janzenizma v Franciji
2. ekspr. zelo velika strogost, zlasti v moralno-etičnem pogledu: zavračati Jeranov janzenizem

jánževec -vca m ( ā )
nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec

japánka -e ž ( ȃ ) nav. mn.
obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst; japonka : na dolgo pot ob morju so se podali kar v japankah

jápi -ja m ( ȃ )
mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: ljubljanski japi ; menedžerji in japiji

jápijevski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na japije: japijevski poslovnež ; japijevski videz / pog. japijevska gripa stanje kronične utrujenosti, ki ga spremljajo podobni simptomi kot pri gripi

jápijevstvo -a s ( ȃ )
miselnost, ravnanje japijev: politično japijevstvo

jápijka -e ž ( ȃ )
mlada, uspešna, ambiciozna ženska, navadno izobraženka, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: japiji in japijke

japónec -nca m ( ọ̑ ) pog.
avtomobil japonske znamke: voziti japonca

japónka -e ž ( ọ̑ )
nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst: natakniti japonke ; japonke iz gumija, iz plastične mase

japonologíja -e ž ( ȋ )
veda o japonskem jeziku in književnosti: študij japonologije / oddelek za japonologijo

japónski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik ; japonska industrija / japonska moda
2. v zvezi japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, bot. kombuša :
♦ papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin ; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi ; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus ; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis ; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti ; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica

japónščina -e ž ( ọ̑ )
japonski jezik: učiti se japonščine ; prevod iz japonščine

jár 1 -a -o prid. ( ȃ ā )
1. ki se seje spomladi: jari posevki / jari ječmen ; jara pšenica ; jaro žito
// rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi: jara kokoš
2. ekspr. ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju; mlad , nov : jari meščan ; staro in jaro plemstvo / jari bogataš / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane

jár 2 -a -o prid. ( ȃ ā )
star. jezen , razdražen : jara drhal ; jara kača
● ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala
// močen , hud : v jarem strupu kaljena sablja

járbol -a m ( á )
navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor : jarbol se zlomi ; splezati na jarbol ; visok, vitek jarbol

járbola -e ž ( ā )
star. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor : ladja brez jarbol

járček 1 -čka m ( ā )
koštrunček , bacek : zaklati jarčka

járček 2 -čka m ( ā )
manjšalnica od jarek: položiti zrna v jarčke in jih zasuti / ekspr. tak jarček bi vsak preskočil / izrazit jarček pod nosom

járčica -e ž ( ā )
ekspr. manjšalnica od jarica: dvorišče je bilo polno kokošk in jarčic ; pren., ekspr. starejša hči ni bila več jarčica

járčiti -im nedov. ( á ȃ )
povzročati brejost: oven jarči

járčiti se nar.
spolno se združevati, pariti se: ptice se jarčijo

járčji -a -e prid. ( ā )
nar. gorenjsko ovčji : jarčja koža

járčka -e ž ( ā )
mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarčke so že začele nesti

járd -a m ( ȃ )
angleška in ameriška dolžinska mera, približno 91,4 cm: kupiti tri jarde tkanine

jarè -éta s ( ȅ ẹ́ )
nar. gorenjsko jagnje : ovca z jaretom

járec -rca m ( ā )
1. ovčji samec; oven : čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec ; skopiti jarce
// mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen)
2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega

járek 1 -rka m ( ā )
1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik ; čistiti, delati, kopati jarke ; skočiti čez jarek ; pasti v jarek ; razmejiti parcele z jarki ; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek ; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja
2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
3. star. grapa : stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek
● ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl ; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti ; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦ geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi ; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel ; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju

járek 2 -rka -o prid. ( á )
star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba ; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen , silovit : govoriti z jarko jezo ; jarka sila njegove lirike / jarke besede
● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno

járko prisl. :
jarko zažareti ; jarko bel

járem -rma m ( á )
1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli ; natakniti volu jarem na vrat ; sneti jarem ; vpreči žival v jarem ; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo
2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma ; rešiti se turškega jarma ; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva
// kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti
// v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba
3. drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena ; jarem iz bambusa
4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem ; jarem pri stiskalnici
5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu
// oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom
● ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim ; star. kupiti dva jarma volov para
♦ agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo ; dvojni ali parni jarem za par živali ; enojni ali samski jarem za eno žival ; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles ; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja ; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo

járen -rna -o prid. ( ā ) zastar.
1. zveneč , čist , jasen : jaren glas / peti iz jarnega grla
2. hiter , uren 2 : jaren tok

járica -e ž ( ā )
1. mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarice so začele nesti ; kupiti jarice in peteline
● nar. jarice so se prvič ojagnjile mlade ovce
2. jara pšenica: vsejati jarico