j -- in -ja [ jə̀ jə̀ja in jé jêja ] m ( ə̏; ẹ̄ ē )
enajsta črka slovenske abecede: mali j ; začni z velikim J ; ležeči j-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:




1 člen. ( ā ) pog.
1. izraža pritrjevanje; ant. ne 1 : »Je to vaš sin?« »Ja.« / potrka, in iz sobe se oglasi: ja! naprej ; poklical je hčer: »Marija!« »Ja!« se mu je oglasila tukaj sem
2. izraža podkrepitev trditve: ja, tako je bilo ; da ni tam mosta? Je, ja ; o ja, nekaj je pa le prinesel / ja, ja, samo potepal bi se / ja, ti pa znaš govoriti
3. izraža pričakovanje pritrditve: saj pojdeš z nami, ja?
pog. reci ja pritrdi, privoli ; pog. ne reče ne ja ne ne ne pove svoje odločitve ; pog. če sem zadovoljen, bi radi vedeli: ja in ne delno sem, delno pa ne ; sam.: njen ja je bilo komaj slišati; prim. da 1

2 člen. ( ȃ ) pog.
1. poudarja samoumevnost povedanega; vendar : jurček je pa ja ena najboljših gob ; svoj klobuk bom pa ja poznal / včasih okrepljen: pa se menda ja ne prepirata ; pa ja (da) ; o, pa ja
2. izraža domislek: a ja, še to moram povedati
// izraža prehod k drugačni misli: ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa
3. izraža obotavljanje, pomislek: ja, čakaj malo, da premislim
// izraža privolitev z nejevoljo: no ja, bomo pa šli domov
4. izraža nasprotje prejšnji misli: ima knjigo – ja, pa je ni bral ; ostal je brez službe – ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi; prim. da 1

3 člen. ( ȁ ) pog.
1. izraža nejevoljo, nestrpnost; vendar : ja nehaj se že hvaliti ; ja zakaj še nisi napravljena? ja daj si no dopovedati
2. izraža začudenje, presenečenje: ja fantek, ti se pa jokaš!

jáblan -i ž ( ā )
star. jablana : cvetoče jablani

jáblana -e ž ( ā )
sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadovi: obrezovati, saditi jablane ; košata jablana / divja jablana lesnika
vrtn. okrasna jablana okrasno drevo z barvitimi cveti in plodovi

jáblanica -e ž ( ā )
manjšalnica od jablana: nizke jablanice

jáblanov -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les ; jablanove veje / jablanov nasad
agr. jablanov škrlup ; jablanova plesen ; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum

jablanovína -e ž ( í )
jablanov les: krhkost jablanovine

jábolčast -a -o [ jabou̯čast ] prid. ( á )
podoben jabolku: jabolčasti okraski
vet. jabolčasti sivec konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu

jábolček -čka [ jabou̯čək ] m ( á )
1. manjšalnica od jabolko: iz cvetov so se že razvili zeleni jabolčki / ekspr. zmeraj je imela zanj kak jabolček ali bonbonček
2. nar. štajersko jabolčnik : napili so se žganja in jabolčka

jábolčen -čna -o [ jabou̯čən ] prid. ( á )
nanašajoč se na jabolko: jabolčni ogrizki ; jabolčna lupina ; jabolčne pečke / jabolčni kompot ; jabolčni kis, sok ; jabolčni zavitek ; jabolčna marmelada / jabolčni cvet jablanov
zool. jabolčni cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum ; jabolčni zavijač zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia pomonella ; jabolčna grizlica grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudinea

jábolčica -e [ jabou̯čica ] ž ( á )
nar. jabolček : rdeča jabolčica

jábolčko -a [ jabou̯čko ] s ( á )
1. jabolček : na vejah je bilo skoraj več jabolčk kot listja
2. nav. mn., vrtn., v zvezi adamovo jabolčko plod okrasnih jablan: raznovrstna adamova jabolčka

jábolčnica -e [ jabou̯čnica ] ž ( á )
nar. jabolčnik : čeprav je .. vino naravnost vlival vase, je ostal trezen, kakor da je pil plehko jabolčnico (A. Ingolič)

jábolčnik -a [ jabou̯čnik ] m ( á )
1. mošt iz jabolk: piti jabolčnik ; sod jabolčnika
2. jabolčni kompot: skuhati jabolčnik

jábolka -e [ jabou̯ka ] ž ( ā )
nar. jabolko : rdeče jabolke

jábolkast -a -o [ jabou̯kast ] prid. ( á )
podoben jabolku: jabolkasti paradižniki

jábolko -a [ jabou̯ko ] s ( á )
1. sad jablane: lupiti jabolka ; črvivo, rdeče, zrelo jabolko ; kislo, sladko jabolko ; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka ; pren., vznes. zlato jabolko svobode
// jablana : cvetoče jabolko ; nasad jabolk / divje jabolko lesnika
2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk
3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu
4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa ; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli
5. ploščata kost v kolenu; pogačica : od padca je imel na jabolkih posneto kožo
ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega ; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora ; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami ; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis ; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija ; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti

jábolkovec -vca [ jabou̯kovəc ] m ( á )
star. jabolčnik : postreči s kruhom in jabolkovcem

jabot gl. žabo

jachting gl. jahting

jacínta -e ž ( ȋ )
knjiž. hijacinta : nežne barve jacint

jackpot -a [ džêkpot ] m ( ȇ )
glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: zadeti jackpot na igralnem avtomatu ; milijonski, rekorden jackpot / atletski jackpot

jacquard ipd. gl. žakar ipd.

jacquerija gl. žakerija

jacuzzi tudi džakúzi -ja [ džakúzi ] m ( ȗ )
masažni bazen, masažna kad: sprostiti se v jacuzziju ; jacuzzi in savna

jáčanje -a s ( ā )
knjiž. utrjevanje , krepitev , večanje 1 : vaje za jačanje telesa / jačanje obrambne moči države ; jačanje prijateljstva ; jačanje družbenega sektorja

jáčati -am nedov. ( ā )
knjiž. utrjevati , krepiti , večati 1 : s telovadbo jačati telo / jačati armado ; jačati prijateljstvo

jáčenje -a s ( ā )
knjiž. utrjevanje , krepitev , večanje 1 : jačenje volje

jačína -e ž ( í )
jakost : ugotavljati jačino vetra / čustvo se ni več pojavilo v prvotni jačini moči

jáčiti -im nedov. ( ā ȃ )
knjiž. utrjevati , krepiti , večati 1 : jačiti mišice / sloga jih jači ; jačiti obrambno moč ; burja se jači

jáčka -e ž ( ȃ )
nar. jamica : devati gnoj v jačke

jád -a m ( ȃ )
1. star. žalost , trpljenje , bolečina : v jadu si je ruval lase / govoril je o svojih jadih težavah
2. zastar. jeza , srd : od jada je zamahnil z mečem

jáden -dna -o prid. ( ā )
zastar. nesrečen , ubog , beden : jadni berači ; jadna domovina / jadno kljuse

jadikovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od jadikovati: naveličal se je poslušati njeno jadikovanje

jadikováti -újem nedov. ( á ȗ )
knjiž. tožiti , tarnati : ženske so vile roke in jadikovale ; ko bi se vsaj to ne zgodilo, je jadikoval ; glasno, hripavo jadikovati / ne jadikujte, branite svoje pravice ; jadikuje, da ne more plačati ; jadikuje zaradi revščine

jadíkovec -vca m ( í )
vrtn. okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete; judeževo drevo 1 :

jáditi -im nedov. ( ā ȃ )
zastar. jeziti 1 , srditi : njihova malomarnost ga je jadila / vojska ni pravična, se je jadil

jadráča -e ž ( á )
ekspr. jadrnica : stare jadrače

jadrálec -lca [ tudi jadrau̯ca ] m ( ȃ )
kdor se ukvarja z jadranjem:
a) tekmovanje jadralcev in padalcev / usposabljanje letalskih jadralcev
b) nastop veslačev in jadralcev / prvi jadralci okoli sveta / jadralec na deski kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski
zool. jadralec dnevni metulj bledo rumene barve s črnimi progami, Graphium podalirius ; jadralci lastovkam podobne ptice, Apodiformes

jadrálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jadranje: jadralni poskusi / jadralni let, polet ; jadralni letalec ; jadralno letalo letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov ; jadralno letalstvo / jadralni padalec kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino ; jadralno padalstvo dejavnost jadralnih padalcev / jadralna deska deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra

jadrálka -e [ tudi jadrau̯ka ] ž ( ȃ )
1. ženska, ki se ukvarja z jadranjem: nastop jadralk na jadrnicah / omenjena jadralka je za svoj let dobila srebrno značko
2. zastar. jadrnica : tod so plule samo redke jadralke

jadrálski -a -o ( ȃ )
pridevnik od jadralstvo: jadralski center ; jadralski inštruktor

jadrálstvo -a s ( ȃ )
panoga letalstva ali vodni šport, ki se ukvarja z jadranjem: pilotska šola za učitelje jadralstva ; knjiga o jadralstvu

jádranje -a s ( ȃ )
glagolnik od jadrati: jadranje čez zaliv / jadranje z letalom / jadranje na deski šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra
šport. jadranje na ledu šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu

jadránski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Jadran: jadranske ribe / jadranska kultura / Jadransko morje

jadrár tudi jádrar -ja m ( á; ȃ )
1. izdelovalec jader: izučiti se za jadrarja
2. knjiž. mornar, ki skrbi za jadra: dati navodila jadrarju

jádrati -am nedov. ( ȃ )
1. pluti s pomočjo jader: jadrati proti pristanišču ; jadrati z razpetimi, z vsemi jadri ; učiti se jadrati / jadrati po morju, po celem svetu ; pren. njene misli so jadrale za njim ; pogumno je jadral skozi življenje
ekspr. preko tega vprašanja jadra z vsemi jadri skuša se mu kar najhitreje izmakniti ; ekspr. jadrati proti vetru ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja ; ekspr. počasi jadra v propad se bliža propadu
navt. jadrati proti vetru jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, nasprotni smeri vožnje ladje ; jadrati z vetrom jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, enaki smeri vožnje ladje
2. leteti z jadralnim letalom: naučil se je jadrati ; dolgo, visoko je jadral / jadra z novim modelom jadralnega letala
// premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov: ptice z velikimi krili lahko jadrajo ; padalec lepo jadra / semena jadrajo po zraku
3. ukvarjati se z jadranjem: že več let jadra
// v zvezi jadrati na deski ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra: ob ugodnem vetru je s prijatelji jadral na deski ; na morju rad plava in jadra na deski
4. nav. ekspr. počasi, mirno se premikati: mesec neprizadeto jadra po nebu ; beli oblaki so jadrali od juga proti severu
// ekspr. počasi, dostojanstveno iti: čez trg je mirno jadrala perica z vozičkom ; pred njima je jadrala teta z gostom / natakar je jadral med mizami hodil

jádrce -a s ( ā )
manjšalnica od jadro: veter se je zaganjal v bela jadra in jadrca

jádrn 1 -a -o prid. ( ȃ )
star. (zelo) hiter: jadrn konj ; jadrne kočije / jadrna vožnja

jádrn 2 -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jadro: jadrne vrvi / jadrna površina

jádrnica -e ž ( ȃ )
čoln ali ladja, ki se premika s pomočjo jader: jadrnica drsi po vodi ; voziti se z jadrnico ; bele, lahke jadrnice ; obrežna jadrnica / tekmovalna, tovorna jadrnica ; motorna jadrnica ki ima tudi motor

jádrnik -a m ( ȃ )
1. knjiž. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor : z zastavami okrašeni jadrniki ; ladja na dva jadrnika ; kot jadrnik debela sveča
2. zastar. jadrnica : pristanišče za manjše jadrnike

jádrniški -a -o ( ȃ )
pridevnik od jadrnica: jadrniško izrazoslovje

jádrnost -i ž ( ȃ )
knjiž. hitrost 2 : jadrnost v sklepanju

jádro -a s ( ā )
kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna, ladje: jadra se napenjajo, plahutajo ; izdelovati, šivati jadra ; odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti jadro ; bela jadra ; štirikotno, trapezasto, trikotno jadro / prečna, vzdolžna jadra ; čoln na jadra ; sukanec za jadra ; ekspr. pristanišče je polno jader jadrnic ; pren., pesn. jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo
šalj. še o pravem času je dvignil, razpel jadra odšel ; ekspr. pluti s polnimi jadri k cilju hitro, brez obotavljanja se mu bližati
bot. jadro največji, pokončni venčni list metuljastega cveta ; navt. napeti, nategniti jadro napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja njegove sile ; obrniti jadro od vetra obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj ; obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj ; podvezati, skrajšati, spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše ; dobiti veter v jadro naravnati jadro tako, da se vanj upre veter ; glavno jadro na glavnem jamboru ; košno, spodnje, vršno jadro ; križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ ; krmno jadro na krmnem jamboru ; latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ ; sošno jadro trapezoidno jadro, privezano na soho ; vmesna jadra trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah

jadrovína -e ž ( í )
močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra: izdelovati jadrovino iz konoplje ; pokriti tovor z jadrovino ; močno impregnirana, nepremočljiva jadrovina ; vreča iz jadrovine

jadrovínast -a -o prid. ( í )
ki je iz jadrovine: terasa z jadrovinasto streho ; jadrovinasta torba

jádrovje tudi jadrôvje -a s ( ā; ȏ )
jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu: oblike trupa in jadrovja trgovskih ladij / vse jadrovje na jamboru se je počasi obrnilo vsa jadra

jadrovóden -dna -o prid. ( ọ̄ )
navt., v zvezi jadrovodna vrv vrv za obračanje jadra v smeri krme: nategniti jadrovodno vrv

jádrski -a -o ( ȃ )
pridevnik od jadro: jadrska vrv

jáfa -- v prid. rabi ( ȃ )
v zvezi jafa pomaranča pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu: prodajati jafa pomaranče

jafetítski -a -o prid. ( ȋ )
jezikosl., po Marru nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije: jafetitski jeziki / jafetitska teorija teorija, po kateri so vsi jeziki nastali iz štirih enozložnih glasovnih skupin

jága -e ž ( á )
1. pog. lov 1 : v nedeljo bo jaga ; iti na jago / kaznovali so ga zaradi divje jage / jaga na ljudi
2. etn., v zvezi divja jaga , po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku: trušč divje jage
ekspr. čez dolino je hrumela divja jaga nevihta, vihar

jága bába jáge bábe ž ( á, á )
mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: jaga baba in povodni mož

jágelc -a [ jagəlc ] m ( ȃ )
nar. dolenjsko trobentica : zvončki in jagelci

jágenjc -a [ jagənjc ] m ( ȃ )
star. jagenjček : jagenjci in ovce / tak jagenjc vse uboga

jágenjce -a [ jagənjce ] s ( ȃ )
jagenjček : belo jagenjce

jágenjček -čka [ jagənjčək ] m ( ȃ )
1. nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: ovca z jagenjčkom
// mlad ovčji samec: jagenjček in ovčka
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: v primeri z vami je on pravi jagenjček
3. mn. oblak v obliki majhnih, manjših kopic; ovčice

jáger -gra m ( á )
pog. kdor se ukvarja z lovom; lovec : družiti se z jagri ; za jagre značilno pretiravanje

jágmiti se -im se nedov. ( ā ȃ )
nar. belokranjsko potegovati se, puliti se (za kaj): jagmita se za pogačo, za žogo

jágned 1 -a m ( ā )
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: vitki jagnedi ob cesti ; ravnina s samotnimi jagnedi

jágned 2 -i ž ( ā )
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: drevored iz visokih jagnedi

jágnedič -a m ( ā )
manjšalnica od jagned: veter je upogibal mlade jagnediče

jágnedje -a s ( ā )
jagnedovo drevje: izza jagnedja je posijalo sonce

jágnedov -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jagned: jagnedov les / jagnedov drevored / jagnedovo drevje

jagnedovína -e ž ( í )
jagnedov les: uporaba jagnedovine za drva

jágnedovje -a s ( ā )
jagnedovo drevje: visoko jagnedovje

jágnje -ta s ( á )
1. ovčji mladič: jagnje beketa, bleja, bleketa ; zaklati jagnje ; belo, kodrasto jagnje ; krotek, ponižen kot jagnje ; uboga kot jagnje / kot nagovor ne boj se, jagnje moje
knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno, žrtveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo
rel. Jagnje božje jagnje kot simbol Kristusa, žrtve za spravo med človeštvom in Bogom ; velikonočno jagnje jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti
2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: on je res jagnje

jágnjec -a m ( ā )
star. jagenjček : jagnjeci so se stiskali k svojim materam

jagnječevína in jágnječevina -e ž ( í; ā )
1. jagnječje krzno: podložiti plašč z jagnječevino
2. star. jagnjetina : pečena jagnječevina

jagnječína in jágnječina -e ž ( í; ā )
star. jagnjetina : peči jagnječino

jágnječji -a -e ( ā )
pridevnik od jagnje(c): jagnječja koža ; jagnječje meso

jagnjed ipd. gl. jagned 2 ipd.

jágnjetina in jagnjetína -e ž ( á; í )
jagnječje meso: pečena jagnjetina

jagnjetíti -ím nedov. in dov. ( ī í )
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: ovce, ki so jagnjetile, so posebej hranili

jágnjetov -a -o ( á )
pridevnik od jagnje: jagnjetova koža

jágnjica -e ž ( ā )
mlada ovčja samica: breja jagnjica

jágnjič -a m ( ā )
nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: blejanje ovčic in jagnjičev

jágnjiče -a s ( ā )
star. jagenjček : drobno jagnjiče ; skaklja kakor jagnjiče

jágnjiček -čka m ( ā )
knjiž. jagenjček , janjček : okrog ovc skačejo jagnjički

jágnjiti -im nedov. in dov. ( ā ȃ )
nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo

jágoda -e ž ( á )
1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode ; nabirati jagode ; okopavati, saditi jagode ; debele, zrele jagode ; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode ; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod
2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda ; osmukati jagode ; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode ; grozdne ali vinske jagode ; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice ; jagode na rožnem vencu
4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen ; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia ; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator ; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum

jágodar -ja m ( ā )
kdor goji, nabira jagode: bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev

jágodast -a -o prid. ( á )
podoben jagodi: jagodast plod ; obleka jagodaste barve
bot. jagodasti storž storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi

jágoden -dna -o prid. ( á )
nanašajoč se na jagodo:
a) jagodni cvet ; jagodno listje / jagodni sladoled, sok ; jagodna marmelada / jagodna barva
b) jagodni izbor pri predelavi grozdja

jágodica -e ž ( á )
1. manjšalnica od jagoda: grmi s črnimi jagodicami / ekspr. bi radi malo jagodic / kot nagovor da si le tukaj, jagodica moja
2. anat., navadno v zvezi prstna jagodica spodnji del na koncu prsta; blazinica : vzeti kri iz prstne jagodice

jágodičast -a -o ( á )
pridevnik od jagodica: jagodičasto sadje

jágodičevje tudi jagodíčevje -a s ( á; ȋ )
jagodičje : izdelovati sokove iz jagodičevja ; nasad jagodičevja

jágodičje tudi jagodíčje -a s ( á; ȋ )
rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin: gojiti jagodičje ; uporaba jagodičja ; sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja / poseke z gostim mladjem in jagodičjem (rdečimi) jagodami

jágodičnica tudi jagodíčnica -e ž ( á; ȋ )
bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami, Arbutus unedo:

jagodíšče in jágodišče -a s ( í; á )
kraj, prostor, kjer rastejo jagode: veliko jagodišče

jágodje -a s ( á )
več jagod, jagode: v vinogradu so pobirali osuto jagodje
um. okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki niza jagod

jágodka -e ž ( á )
manjšalnica od jagoda: grozdi iz drobnih jagodk / ekspr. kupite kaj jagodk

jágodnat -a -o prid. ( á )
poln jagod: jagodnat grozd

jágodnik -a m ( á )
bot. nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami; jagodičnica

jagodnják -a m ( á )
1. nasad jagod: urediti si jagodnjak
2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria:

jágodov -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jagoda 1: jagodovi listi / jagodov sladoled ; jagodova marmelada

jágodovec -vca m ( á )
sok ali žganje iz (rdečih) jagod: delati jagodovec ; steklenica jagodovca

jagodovína in jágodovina -e ž ( í; á )
(rdeče) jagode, jagodičje: z jagodovino porasla poseka
bot. petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh; skalni petoprstnik

jágrovski -a -o prid. ( á )
pog. lovski : jagrovske šale / jagrovski klobuk

jágrski -a -o prid. ( á )
pog. lovski : jagrski sestanek / jagrski pes

jáguar -ja m ( ȃ )
1. leopardu podobna črno lisasta zver, ki živi v Ameriki: krvoločen jaguar
2. avtomobil angleške tovarne Jaguar: pripeljal se je z belim jaguarjem

jàh medm. ( ȁ )
izraža posmeh: jah, se je zasmejal

jaháč -a m ( á )
1. moški, ki se ukvarja z jahanjem: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače ; nastop jahačev na tekmovanju ; policisti jahači / jahač stopi s konja jezdec ; v daljavi je zagledal krdelo jahačev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače
adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec ; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec

jaháčica -e ž ( á )
jahalka : cirkuška jahačica ; nastop domačih jahačic

jahálec -lca [ jahau̯ca in jahalca ] m ( ȃ )
jezdec , jahač : konj se upira jahalcu

jahálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jahanje: jahalni pribor / jahalna steza / jahalni bič biču podobna usnjena priprava, navadno pletena ; jahalni konj konj, ki je primeren, izurjen za jahanje ; jahalni škornji škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo ; jahalne hlače hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa razširjene ; jahalna obleka obleka iz jahalnih hlač in suknjiča

jahalíšče -a s ( í )
prostor za jahanje: iti na jahališče ; jahati po jahališču

jahálka -e [ jahau̯ka in jahalka ] ž ( ȃ )
ženska, ki jaha ali se ukvarja z jahanjem: dohitel je mlade jahalke ; cirkuške jahalke ; na prireditvi je nastopilo več slavnih jahalk

jahálke -hálk ž mn. ( ȃ )
jahalne hlače: oficir v škornjih in jahalkah

jahálnica -e ž ( ȃ )
pokrit prostor za urjenje v jahanju: ogledati si nastope v jahalnici

jáhanec -nca m ( ā )
konj, na katerem kdo jaha: spretno je skočil s svojega jahanca / dresirati, gojiti jahance jahalne konje

jáhanje -a s ( ā )
1. glagolnik od jahati: večurno jahanje ; jahanje na oslu ; konj za jahanje / malenkostno jahanje na predpisih
2. šport, pri katerem se ukvarja z jahanjem na konju: tekmovanje v jahanju / dresurno jahanje

jaháriti -im nedov. ( á ȃ )
nav. ekspr. jezdariti : skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi

jaháški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jahače: jahaški klub / jahaška hoja ; jahaške noge / jahaški bič jahalni bič

jáhati -am tudi jášem nedov. ( ā )
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jahati konja ; jahati na konju, na oslu ; jahati proti vasi, čez travnike, po cesti ; vsak dan več ur jaha ; jahati brez sedla, v lahnem diru ; zna dobro jahati / že več let jaha goji jahanje, se ukvarja z jahanjem ; pren., ekspr. čarovnice so jahale na metlah na Klek
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega: jahati na veji, na zidu ; deček mu je jahal na vratu / rad je očetu jahal na kolenih sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje ; pren., ekspr. ščipalnik mu je jahal na nosu
3. pog., slabš. mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s samovoljnostjo: prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha ; zmeraj koga jaha ; jahali bodo na njem, da bo kri znojil / lakota, revščina jih jaha / kot vzklik vrag naj ga jaha
4. pog., ekspr., v zvezi z na pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati: jaha na disciplini, na poštevanki ; ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
pog., ekspr. jaha na vsaki besedi zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je

jáhta -e ž ( ȃ )
manjša ladja za šport in razvedrilo: križariti z jahto ob obali ; voziti se z jahto ; razkošna jahta ; turisti z jahtami / motorna jahta

jáhtanje -a s ( ȃ )
knjiž. plovba, križarjenje z jahto: navdušenost za jahtanje

jáhtar -ja m ( ȃ )
kdor pluje z jahto za razvedrilo: premožni jahtarji ; otok za jahtarje

jáhtarstvo -a s ( ȃ )
razvedrilna dejavnost uporabnikov jaht: donosno jahtarstvo

jáhten -tna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jahto: mesto ima ugodno lego za razvoj jahtnega turizma / jahtni klub

jáhting tudi jachting -a [ jáhting- ] m ( ȃ )
tur. plovba, križarjenje z jahto, jahtanje: razvoj jahtinga

jájcati se -am se nedov. ( ȃ )
vulg. jeziti se, razburjati se: stari se spet nekaj jajca

jájce -a s ( á )
1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca ; mladiči se izležejo iz jajc ; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med travo več jajc jajčec ; mravljinčja jajca mravljinčje bube ; žabja jajca žabja jajčeca, obdana s sluzjo
// taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši: jajce se stre, ubije ; kuhati, lupiti, vložiti jajca ; nasaditi jajca koklji ; nesti, valiti jajca ; pobirati jajca iz gnezd ; koklja sedi na jajcih ; gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce ; kokošja, račja jajca ; jajce z dvema rumenjakoma ; embalaža za jajca ; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem ; z njim ravnajo kakor z jajcem zelo obzirno ; sedi kot koklja na jajcih zelo vztrajno ; podobna sta si kot jajce jajcu / jajce zakrkne ; izpihati, izpiti jajce ; jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti / (v) mehko kuhano z nezakrknjenim rumenjakom , (v) trdo kuhano jajce z zakrknjenim rumenjakom ; na (volovsko) oko ocvrto jajce s celim, nezakrknjenim rumenjakom ; jajca v prahu posušena in drobno zmleta
2. nav. mn., pog. moška spolna žleza, modo: odstraniti jajca mladim samčkom ; bikova jajca / nizko suni ga v jajca
3. kar je po obliki podobno jajcu: jajce iz sladkorja
vulg. zberi vsa ta jajca in jih prodaj nepomembne, malo vredne stvari ; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti ; ekspr. Kolumbovo jajce na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen ; ekspr. kukavičje jajce problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega ; iron. jajce več kot puta ve otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli ; preg. boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
agr. prehladiti jajca med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja ; čajna ali pitna jajca zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova ; konzumna jajca namenjena prehrani ; valilna jajca sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje ; etn. gnilo jajce otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga drugih čepečih igralcev ; gastr. nadevano jajce razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in dodatki ; med. jajce nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti

jajcevòd -óda m ( ȍ ọ́ )
biol. cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika: jajčeca drsijo skozi jajcevod
med., vet. neprehodnost, vnetje jajcevoda

jájčar -ja m ( ȃ )
nekdaj moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc: jajčar in kokošar
bot. rastlina s cvetnimi koški na tankih stebelcih, Leontodon

jájčarica -e ž ( ȃ )
1. kokoš, ki se goji zaradi jajc; nesnica : usmeriti se na vzrejo jajčaric / njene kokoši so dobre jajčarice
2. nekdaj ženska, ki se ukvarja s (pre)prodajanjem jajc: prodati jajca jajčarici ; jajčarice na trgu
3. voj. žarg. ročna bomba jajčaste oblike: odviti in vreči jajčarico

jájčast -a -o prid. ( á )
podoben (kokošjemu) jajcu: jajčast kamen, obraz ; jajčast prerez / jajčasta oblika
bot. jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel s širšim koncem ; narobe jajčasti list list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel z ožjim koncem

jájčastolísten -tna -o prid. ( á-ȋ )
bot. ki ima jajčaste liste: jajčastolistna rastlina

jájčece -a [ jajčəce ] s ( ā )
1. spolna celica, iz katere se razvije nov organizem: dozorevanje jajčec v jajčniku / leči, odlagati jajčeca ; jajčeca glist, žuželk / ribja jajčeca ikre / nabirati mravljinčja jajčeca mravljinčje bube
biol. neoplojeno jajčece ; brazdanje, oploditev jajčeca ; pričvrstitev jajčeca v steno maternice
2. manjšalnica od jajce: valiti jajčeca ; nesti drobna jajčeca

jájček -čka m , mn. jájčka s tudi jájčki m ( á )
manjšalnica od jajce: samica skrbno vali jajčka ; prepeličja jajčka / nav. ekspr.: po čem so jajčka ; nositi na trg jajčka

jájčen -čna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jajce ali jajčece: jajčna velikost / jajčna lupina / jajčni liker ; jajčna jed ; jajčne testenine ; jajčno testo
biol. jajčna celica spolna celica, iz katere se razvije nov organizem

jájčev -a -o ( á )
pridevnik od jajce: jajčeva oblika

jájčevec -vca m ( ā )
enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad: gojiti jajčevce ; zrezati jajčevec na rezine

jájčji -a -e prid. ( ā )
star. jajčen : jajčje lupine
agr. jajčje zrcalo priprava za presvetljevanje jajc

jájčnat -a -o prid. ( ȃ )
ki vsebuje jajca: testo je jajčnato / jajčnata jed jajčna jed

jájčnica -e ž ( ȃ )
zlasti v ruskem okolju cvrtje 2 , jajčnik : prinesti ponev z jajčnico

jájčnik -a m ( ȃ )
1. nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca: izrezati, odstraniti jajčnike ; nerazviti jajčniki
2. jed iz jajc, ocvrta na maščobi: pripraviti jajčnik ; jajčnik s sirom
3. posodica za serviranje mehko kuhanega jajca: porcelanast jajčnik
med., vet. vnetje jajčnikov ; um. jajčnik okras v obliki niza jajcu podobnih elementov

ják 1 -a m ( ȃ )
zool. dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos grunniens: čreda jakov

ják 2 -a m ( ȃ )
letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva: prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov

ják 3 -a -o prid. , jáčji ( ȃ ā )
1. star. močen : jak pritisk, udarec, veter / jake pobude, spremembe / jak vol ; čeprav je suh, je zelo jak / zbral je same jake mlade može ; jak narod
2. elektr., v zvezi jaki tok proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo; elektroenergetika : tehnika jakega toka / strokovnjak za jaki tok

jáka -a in -e stil. -ta m ( ȃ )
ekspr. neiznajdljiv, neroden človek: ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti
ekspr. hočeš me na ta način preslepiti. Ne boš, jaka! izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje

jákec -kca m ( ȃ )
nar. vzhodnoštajersko manjša kopica iz pokonci postavljenih snopov: zložiti snope v jakce

jákna -e ž ( ȃ )
vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: modro krilo in bela jakna

jákobček -čka m ( ȃ )
jabolko, ki dozori konec meseca julija: zreli jakobčki

jakobínec -nca m ( ȋ )
1. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristaš njene politike: vlada jakobincev ; jakobinci in žirondisti
2. ekspr. ekstremni revolucionar, radikalec: mladine so se polastili jakobinci in heretiki

jakobinízem -zma m ( ī )
jakobinstvo : odločnost jakobinizma

jakobínka -e ž ( ȋ )
1. jakobova pokrovača : nabirati jakobinke / gratinirane jakobinke ; jakobinke na žaru
2. zgod., v francoski revoluciji in prva leta po njej pripadnica nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali pristašinja take politike: navdušena jakobinka

jakobínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jakobince: jakobinska diktatura, vlada / jakobinska čepica v francoski revoluciji stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode

jakobínstvo -a s ( ȋ )
jakobinska politična smer: zmaga jakobinstva / ekspr. jakobinstvo nekaterih politikov ekstremna revolucionarnost, radikalnost

jákobov -a -o prid. ( ȃ )
v zvezi jakobova pokrovača rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima lupinama: kupiti jakobove pokrovače / gratinirane jakobove pokrovače ; jakobove pokrovače na žaru

jákost -i ž ( ā )
1. značilnost pojava glede na učinek: ugotavljati jakost potresa, vetra ; majhna, velika jakost / uravnavati jakost slike na televizijskem zaslonu / jakost čustva, občutkov, predstav / jakost ohladitve stopnja ; jakost pritiska velikost
fiz. jakost električnega polja količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo na električni naboj ; jakost magnetnega polja količina, s katero je določeno magnetno polje ; jakost valovanja energija, ki jo prenese valovanje v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto ; jakost zvoka energija, ki jo prenese zvok v časovni enoti v pravokotni smeri skozi ploskovno enoto ; nameriti pet miliamperov jakosti ; kem. jakost baze koncentracija hidroksilnih ionov v vodni raztopini baze ; jakost kisline koncentracija vodikovih ionov v vodni raztopini kisline ; jezikosl. jakost glasu značilnost glasu glede na količino zraka pri njegovem tvorjenju ; meteor. jakost padavin količina padavin v časovni enoti ; jakost vetra količina, ki je določena z njegovo hitrostjo
// značilnost pojava, ki ima velik učinek: kamen se je zaradi jakosti udarca razletel
2. star. moč 1 : imel je še toliko jakosti, da je vzdržal / jakost volje / telesna jakost se je dolgo ohranila v njegovem rodu ; jakost niti trdnost, čvrstost

jákosten -tna -o prid. ( ā )
1. nanašajoč se na jakost 1: jakostne razlike ; jakostno niansiranje tonov ; jakostno stopnjevanje / potres pete jakostne stopnje
jezikosl. jakostni naglas dinamični naglas
2. šport., v zvezi jakostna lestvica razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na dosežene rezultate: sestaviti jakostno lestvico nogometašev ; jakostna lestvica atletov / biti na vrhu evropske jakostne lestvice

jakúza 1 -e tudi -a m ( ȗ )
pripadnik japonske tajne kriminalne organizacije jakuza: kriminalno združbo je sestavljalo več kot 10.000 jakuz, razdeljenih v 500 skupin

jakúza 2 -e ž ( ȗ )
tajna kriminalna organizacija v japonskem okolju: člani, pripadniki jakuze ; vodja jakuze

jaloróden -dna -o prid. ( ọ̄ )
nanašajoč se na jalorodnost: jalorodno razmnoževanje

jaloródnost -i ž ( ọ̄ )
biol. razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza

jálov -a -o prid. ( á )
1. ki ne more imeti potomcev: jalova krava ; nav. slabš.: jalov moški neploden ; jalova ženska / jalov zakon brez otrok / jalova rastlina ; jalovo drevo ; jalovo seme nekalivo ; pren. jalov umetnik ; kulturno jalovo obdobje
// ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin; nerodoviten , slab : jalova prst, zemlja ; jalovo zemljišče
2. ki je brez zrn, semen: jalov klas, strok / jalovo zrno
3. nav. ekspr. ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata: jalov trud ; vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi ; ni se hotel spuščati v jalovo polemiko ; jalovo početje / jalovo življenje
// ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: jalov izgovor ; z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi / to je jalova tolažba
// ki ni koristno uporabljen: odpraviti jalove vožnje pri dvigalih / jalov večer
4. nar. primorsko nezabeljen : večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik
bot. jalov cvet cvet brez prašnikov in pestičev ; jalov list list (praprotnic), ki nima sporangijev ; čeb. jalova matica matica, ki zalega neoplojena jajčeca ; elektr. jalov tok izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj ; jalova energija energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela ; petr. jalova rudnina rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti ; strojn. jalova jermenica jermenica, ki se prosto vrti

jálovec -vca m ( á )
jalov samec: izločiti jalovce
// slabš. neploden moški: otrok ni njegov, on je jalovec ; pren., ekspr. spodbuditi kulturne in politične jalovce

jálovica -e ž ( á )
star. jalova samica; jalovka : prodati jalovice
// nar. neplodna ženska: Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica (B. Kreft)

jalovína 1 -e ž ( í )
1. plasti, kosi kamnine v premogu, rudah: izpirati, odbirati jalovino ; odkopavati, odstranjevati jalovino ; odvažati jalovino iz rudnika ; kupi jalovine
// metal. snovi v rudi, ki se ne dajo koristno izrabiti: karbonatna jalovina v svinčevi rudi
2. jalova, nerodovitna tla: narediti iz jalovine travnik

jalovína 2 in jálovina -e ž ( í; á )
nar. živina, ki ne daje mleka: Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v planine ; tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce, tudi koze (F. Finžgar)

jalovínast -a -o prid. ( í )
ki vsebuje jalovino: jalovinast sloj premoga

jalovíšče -a s ( í )
mont. kup jalovine, zlasti iz rudnika: najti prostor za jalovišče / zvračati vozičke na jalovišču

jalovíti -ím nedov. ( ī í )
knjiž. delati koga jalovega, neplodnega: jaloviti samice ; pren., ekspr. taka miselnost jalovi umetnikovo ustvarjalno moč

jálovka -e ž ( á )
jalova samica: prodati jalovke za meso ; čreda jalovk
čeb. matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica
// slabš. neplodna ženska: ženska s kompleksom jalovke / kot psovka ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka

jálovost -i ž ( á )
značilnost, stanje jalovega: zdraviti jalovost ; začasna jalovost ; jalovost pri kravah ; vzroki jalovosti / ekspr. duhovna jalovost / ekspr. jalovost prerekanj

jáltski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na mesto Jalta: jaltsko pristanišče
zgod. jaltska konferenca konferenca v Jalti februarja 1945, na kateri so se vlade Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze dogovorile o ureditvi sveta po končani vojni

jáma -e ž ( á )
1. v zemljo narejena vdolbina: na cesti se delajo, nastajajo jame ; kopati, narediti, zasuti jamo ; pasti, stopiti v jamo ; jame od bomb ; jame za sajenje dreves
// nav. ekspr. vdolbeno mesto sploh: narediti sredi žgancev jamo za mast / bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame vdolbine ; oči so mu ležale v globokih jamah
2. naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem: jama sega, vodi daleč v hrib ; raziskovati jame ; spustiti se v jamo ; skalnata jama / odkritje sledov primitivnega človeka v jami / kraška jama podzemeljska jama v kraškem svetu ; podzemeljska jama / Postojnska jama
3. navadno s prilastkom prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan: betonirati jamo / apnena jama za shranjevanje apna ; gnojnična jama ; greznična jama greznica ; kompostna jama / dati repo v jamo
// teh. obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali paro obdeluje surovina: lužilna jama ; parilna jama
// nekdaj preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame: zakuriti jamo ; sušiti na jami / sušilna jama
4. prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda ali premog: odpreti novo jamo ; spustiti se v jamo ; zračenje jame / pog.: dela v jami je zaposlen kot rudar ; ponesrečil se je v jami v rudniku
// s prilastkom prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh: gramozna, peščena, šotna jama / ustreljen je bil v Gramozni jami
5. nav. ekspr. prostor v zemlji za pokop mrliča; grob 1 : izkopati komu jamo ; spustiti krsto v jamo ; zagrebli so ga v jamo / pesn. počiva v črni jami
6. ekspr., s prilastkom bivališče , zbirališče : tvoja hiša je jama razbojnikov ; pren. jama greha, hudodelstva
ekspr. zanj je že pripravljena jama kmalu bo umrl ; ekspr. sam sebi jamo koplje dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo ; evfem. pomagati komu v jamo biti kriv, sokriv njegove smrti ; ekspr. ta obrt je zanj zlata jama prinaša mu zelo velik dobiček ; preg. kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega ; preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno ; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
geogr. ledena jama kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta ; suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda ; vodna jama kraška jama, v kateri teče voda ; grad. gradbena jama ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta ; lov. jama razširjeni del rova jazbeca ali lisice ; volčja jama ki se napravi za lovljenje volkov ; metal. livna jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki ; teh. revizijska ali servisna jama v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila

jamájka -- v prid. rabi ( ȃ )
gastr., v zvezi jamajka rum originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola: jamajka rum in kubanski rum

jámar -ja m ( ȃ )
1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev ; spuščanje jamarjev v brezno
// speleolog : publikacija znanega jamarja
2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar
3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja

jámarica -e ž ( ȃ )
zool. raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami; votlinska gos

jamáriti -im nedov. ( á ȃ )
lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti

jamárjenje -a s ( á )
glagolnik od jamariti: navduševati se za jamarjenje / primernost jazbečarja za jamarjenje

jámarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo: jamarska ekspedicija, oprema / razstava s področja jamarskih raziskav / jamarska lestvica vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju podzemeljskih jam

jámarstvo -a s ( ȃ )
obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva
// speleologija : razprava s področja jamarstva

jámast -a -o prid. ( á )
poln jam: jamast svet ; jamasta cesta, pot
zool. jamasto-vzboklo vretence vretence, ki je spredaj vbočeno in zadaj izbočeno

jámb -a m ( ȃ )
lit. dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom: verz v jambih / pesem v peterostopnem jambu jambskem verzu

jámbor -a m ( á )
1. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav: splezati na jambor ; kovinski, lesen jambor ; vrh jambora / signalni jambor
navt. glavni ali veliki jambor drugi od spredaj ; krmni jambor na krmi ; sestavljeni jambor ki sestoji iz več delov, podaljškov
2. elektr. kovinski ali betonski opornik za električne vode; steber : novi železobetonski jambori / daljnovodni, visokonapetostni jambor ; kotni jambor pri katerem električni vodnik spremeni smer
3. drog za pokončno opiranje: dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora / antenski jambor

jámboren -rna -o prid. ( á )
nanašajoč se na jambor: jamborna lestev, luč ; jamborne vrvi
navt. (jamborni) koš majhna zavarovana ploščad na jamboru

jámborje -a s ( á )
jambori in njihova oprema na ladji ali čolnu: od udarjanja valov se stresata trup in jamborje

jámbornica -e ž ( á )
ladja z enim ali več jambori: s sadjem natovorjene jambornice

jámbornik -a m ( á )
jambornica : trgovske jadrnice in jamborniki
grad. močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena

jámborovje -a s ( á )
star. jamborje : zrušeno jamborovje

jámborski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jambor: jamborske luči, vrvi / jamborska drevesa
navt. (jamborski) koš (jamborni) koš

jámbski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamb: jambski ritem, verz / jambska stopica

jámčenje -a s ( ā )
glagolnik od jamčiti: jamčenje za nedotakljivost državnih meja / jamčenje za blago ; rok jamčenja

jamčeválec -lca [ jamčevalca in jamčevau̯ca ] m ( ȃ )
kdor jamči: odtegnitev jamčevalca obveznostim / star. jamčevalec pravic porok

jamčeválen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamčenje ali jamstvo: jamčevalne napake v pogodbi / jamčevalna dolžnost, obveznost prodajalcev

jamčevánje -a s ( ȃ )
jamčenje : pogoji jamčevanja

jamčevína -e ž ( í )
star. kavcija , varščina : zahtevati visoko jamčevino / za poroko je potreboval jamčevino

jámčiti -im dov. in nedov. ( ā ȃ )
1. obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti: jamčiti za dolg ; člani družbe jamčijo s svojim deležem / zavarovalnica jamči za škodo / jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega / za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo ; pren. zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj
// trg. obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garantirati : jamčiti (za) izdelek za eno leto
2. biti jamstvo, zagotovilo za kaj: dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov ; zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli
3. ekspr., z dajalnikom izraža trdno prepričanje o čem: slabo se bo izteklo, to ti jamčim ; jamčim ti, da ni nikogar v bližini

jámica -e ž ( á )
manjšalnica od jama:
a) delati, kopati jamice ; porivati frnikole v jamico ; okrogla, plitva jamica
b) ob smehu se ji delajo v licih jamice ; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči ; jamica na bradi / narediti jamico v testo
c) počiva v hladni jamici
ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči
anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu ; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob ; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk

jámič -a m ( ȃ )
nar. jarek 1 , brazda : metati gnoj v jamič ; en vol je pri oranju hodil po jamiču, drugi pa po celem

jámičast -a -o prid. ( á )
ki ima jamico, jamice: kupidi z jamičastimi trebuščki ; jamičasta brada / jamičast asfalt poln jamic ; jamičasta površina
alp. jamičast sneg sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega

jámičati -am nedov. ( ā )
delati jamice za sajenje: nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir

jámičkar -ja m ( ā )
agr. stroj za delanje jamic za sajenje:

jámljič -a m ( ȃ )
nar. jarek 1 , brazda : metati krompir v jamljič

jámnica -e ž ( ȃ )
nar. zasipnica , podsipnica : Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici? (F. Erjavec)

jamomérec -rca m ( ẹ̑ )
strokovnjak za jamomerstvo: nastaviti jamomerca

jamomérstvo -a s ( ẹ̑ )
veda o meritvah v rudnikih: predavanja iz jamomerstva / izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo

jamoslôvec -vca m ( ȏ )
strokovnjak za speleologijo; speleolog : nove razprave jamoslovcev

jamoslôvje -a s ( ȏ )
veda o podzemeljskih, kraških jamah; speleologija : pionirji jamoslovja

jámrati -am nedov. ( ȃ )
nižje pog. tožiti , tarnati : nič hudega mu ni, pa vendar jamra ; jamra, da ga otroci ne ubogajo

jam session jam sessiona [ džêm sêšən ] m ( ȇ, ȇ )
priložnostno zbiranje glasbenikov, ki skupaj improvizirajo: večerni jam sessioni se pogosto končajo šele v jutranjih urah ; nastopati na jam sessionih

jámski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jamo:
a) jamski požar ; jamsko zračenje / jamski delavec, električar ; jamski vagonček, voziček ; jamska črpalka ; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih ; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
b) jamski pajki, polži ; jamske živali / jamski vhod ; jamske poti
c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek ; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih ; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan ; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe ; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe ; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah ; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti ; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus

jámstven -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jamstvo: jamstveni pogoji za banke / jamstvena izjava / jamstvena doba / jamstveni list garancijski list
pravn. jamstveno zavarovanje zavarovanje za škodo, ki jo je zavarovanec dolžen poravnati drugim; odgovornostno zavarovanje

jámstvo -a s ( ȃ )
1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit ; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo ; začetek jamstva
// trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; garancija : prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom ; rok jamstva
2. kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti: njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen / njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
// kavcija , varščina : jamstvo za izpustitev na prostost
publ. ustavna jamstva z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
pravn. neomejeno jamstvo z vsem premoženjem ali za vso škodo ; omejeno jamstvo ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno premoženje ; družba z omejenim jamstvom pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem ; osebno jamstvo s svojo osebo ali s celotnim premoženjem ; stvarno jamstvo z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem

jámščarica -e ž ( ȃ )
knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric ; rudarji z jamščaricami v rokah

jámščina -e ž ( ȃ )
1. kavcija , varščina : dati jamščino / posodil mu je brez jamščine jamstva
2. pravn. kar mora plačati najboljši ponudnik na javni dražbi za zavarovanje obveznosti, ki jih ima iz dražbe: cenilna vrednost in jamščina

ján -a m ( ȃ )
nar. štajersko vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): širok jan / delati v janu

jánez -a m ( á )
ekspr. nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant: vidiš ga janeza, spet si ga polomil / kot nagovor o ti janez janezasti

Jánez -a m ( á )
šalj., navadno v zvezi kranjski Janez slovenski fant, Slovenec: zbrali so se sami kranjski Janezi
// ekspr., v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka: odhod kranjskih Janezov na fronto ; upor kranjskih Janezov v Judenburgu
preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih

Jánezek -zka m ( á )
v zvezah: ekspr. pridni Janezek in hudobni Mihec človek dobrega, pozitivnega značaja ; preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v zrelih letih

jánež -a m ( á )
enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v kobulih ali njeno dišeče seme: dajati janež v kruh ; potresti pecivo z janežem ; janež in kumina
bot. rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali rdečimi cveti, Pimpinella

jánežev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na janež: janežev vonj ; janeževo zrno / janežev čaj ; janeževo olje / janežev kruh
gastr. janeževi upognjenci pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem

jáneževec -vca m ( á )
žganje z okusom po janežu: janeževec in pelinkovec

jáng -a m ( ȃ )
moški princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jin: energija jang

jáničar -ja m ( ȃ )
1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi ; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja
2. ekspr. izdajalec , odpadnik : prekleti janičar / literarni janičar

jáničarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na janičarje: janičarski oddelki / tako početje je janičarsko

jáničarstvo -a s ( ȃ )
1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev: janičarstvo je bilo steber takratne turške vojske
2. ekspr. izdajstvo , odpadništvo : zgražali so se nad njegovim janičarstvom

jánjček -čka m ( ȃ )
ekspr. manjšalnica od jagnje: pasti ovce in janjčke ; bel janjček ; otrok je begal ko splašen janjček / janjček na ražnju / ne bodi tak janjček

janjčevína in jánjčevina -e ž ( í; ȃ )
jagnječje krzno: kučma iz dragocene janjčevine
// star. jagnjetina : jesti janjčevino

jánjčji -a -e prid. ( ȃ )
jagnječji : janjčja koža ; janjčje meso / janjčji kožuh ovčji

jánjec -jca m ( ȃ )
1. ovčji samec; oven : peči janjca ; trčila sta kakor janjca
// mn., nar. dolenjsko ovca sploh: imeti janjce
2. jagnje , jagenjček : kozliči in janjci

jánka -e ž ( ȃ )
1. nar. severovzhodno žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa; krilo 2 : dolga, široka janka / spodnja janka
2. star. jopa , jopica : oblečena je bila v krilo in janko
// zastar. suknjič , jopič : fantje z jankami čez ramo

jánkica -e ž ( ȃ )
manjšalnica od janka: modra jankica

jánševec -vca m ( á )
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku Janezu Janši: na prireditvi so v sprednjih vrstah sedeli janševci ; velja za janševca

janšízem -zma m ( ī )
politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez Janša: nasprotniki in zagovorniki janšizma

jántar -ja m ( ā )
okamnela smola izumrlih iglavcev, navadno rumene ali rjavkaste barve: pridobivati jantar ; gumbi, ogrlica iz jantarja ; kot jantar sijoče oči

jántaren -rna -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jantar: jantarni ustnik ; jantarna ogrlica / tkanina jantarne barve

jántarjast -a -o prid. ( ā )
po barvi podoben jantarju: jantarjaste oči ; jantarjasta borova debla

jántarjev -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jantar: jantarjeva ogrlica / lasje jantarjeve barve / jantarjeva pot pot, po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo
kem. jantarjeva kislina organska kislina, ki je v nekaterih nezrelih plodovih, v jantarju in drugih okamnelih smolah

jántarski -a -o prid. ( ā )
nanašajoč se na jantar: jantarska nahajališča / obleka jantarske barve / jantarska pot pot, po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo

jánuar -ja m ( ȃ )
prvi mesec v letu: pouk traja do dvajsetega januarja ; pomen temperature v (mesecu) januarju za pridelke / bilo je (meseca) januarja / mrzel in snežen januar januarsko vreme

jánuarski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na januar: kratki januarski dnevi / januarski izvoz ; januarska temperatura / januarski sestanek

janzeníst -a m ( ȋ )
pristaš janzenizma: nasprotovanja med janzenisti in jezuiti / krožek slovenskih janzenistov

janzenístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na janzeniste ali janzenizem: janzenistična duhovščina ; janzenistične knjige / janzenistična morala / janzenistična načela

janzenístovski -a -o prid. ( ȋ )
janzenističen : janzenistovski duhovnik / janzenistovske zmote

janzenízem -zma m ( ī )
1. gibanje v Katoliški cerkvi v 17. in 18. stoletju, ki temelji na naukih škofa Jansena: slovenski janzenizem ; biti pristaš janzenizma ; širjenje janzenizma v Franciji
2. ekspr. zelo velika strogost, zlasti v moralno-etičnem pogledu: zavračati Jeranov janzenizem

jánževec -vca m ( ā )
nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec

japánka -e ž ( ȃ ) nav. mn.
obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst; japonka : na dolgo pot ob morju so se podali kar v japankah

jápi -ja m ( ȃ )
mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: ljubljanski japi ; menedžerji in japiji

jápijevski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na japije: japijevski poslovnež ; japijevski videz / pog. japijevska gripa stanje kronične utrujenosti, ki ga spremljajo podobni simptomi kot pri gripi

jápijevstvo -a s ( ȃ )
miselnost, ravnanje japijev: politično japijevstvo

jápijka -e ž ( ȃ )
mlada, uspešna, ambiciozna ženska, navadno izobraženka, ki dobro zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko: japiji in japijke

japónec -nca m ( ọ̑ ) pog.
avtomobil japonske znamke: voziti japonca

japónka -e ž ( ọ̑ )
nav. mn. obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi prst: natakniti japonke ; japonke iz gumija, iz plastične mase

japonologíja -e ž ( ȋ )
veda o japonskem jeziku in književnosti: študij japonologije / oddelek za japonologijo

japónski -a -o prid. ( ọ̑ )
1. nanašajoč se na Japonce ali Japonsko: japonski jezik ; japonska industrija / japonska moda
2. v zvezi japonska goba rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive kvasovke, bot. kombuša :
papir. japonski (svileni) papir tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin ; tekst. japonska svila zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v platneni vezavi ; vrtn. japonski hmelj okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo zelenimi listi, Humulus japonicus ; japonski macesen macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis ; japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti ; japonska kutina okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles japonica ; japonska nešplja grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi listi, Eriobotrya japonica

japónščina -e ž ( ọ̑ )
japonski jezik: učiti se japonščine ; prevod iz japonščine

jár 1 -a -o prid. ( ȃ ā )
1. ki se seje spomladi: jari posevki / jari ječmen ; jara pšenica ; jaro žito
// rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi: jara kokoš
2. ekspr. ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju; mlad , nov : jari meščan ; staro in jaro plemstvo / jari bogataš / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane

jár 2 -a -o prid. ( ȃ ā )
star. jezen , razdražen : jara drhal ; jara kača
ekspr. ta zadeva je kot povest o jari kači že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala
// močen , hud : v jarem strupu kaljena sablja

járbol -a m ( á )
navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor : jarbol se zlomi ; splezati na jarbol ; visok, vitek jarbol

járbola -e ž ( ā )
star. navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih naprav; jambor : ladja brez jarbol

járček 1 -čka m ( ā )
koštrunček , bacek : zaklati jarčka

járček 2 -čka m ( ā )
manjšalnica od jarek: položiti zrna v jarčke in jih zasuti / ekspr. tak jarček bi vsak preskočil / izrazit jarček pod nosom

járčica -e ž ( ā )
ekspr. manjšalnica od jarica: dvorišče je bilo polno kokošk in jarčic ; pren., ekspr. starejša hči ni bila več jarčica

járčiti -im nedov. ( á ȃ )
povzročati brejost: oven jarči

járčji -a -e prid. ( ā )
nar. gorenjsko ovčji : jarčja koža

járčka -e ž ( ā )
mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarčke so že začele nesti

járd -a m ( ȃ )
angleška in ameriška dolžinska mera, približno 91,4 cm: kupiti tri jarde tkanine

jarè -éta s ( ȅ ẹ́ )
nar. gorenjsko jagnje : ovca z jaretom

járec -rca m ( ā )
1. ovčji samec; oven : čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec ; skopiti jarce
// mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen)
2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega

járek 1 -rka m ( ā )
1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik ; čistiti, delati, kopati jarke ; skočiti čez jarek ; pasti v jarek ; razmejiti parcele z jarki ; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek ; obcestni jarek / delati jarke za sajenje krompirja
2. navadno s prilastkom večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo: kopati jarke na fronti / mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
3. star. grapa : stopal je v klanec po jarku / rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
4. ožja, podolgovata vdolbina na telesu: jarek pod nosom / zadnjični jarek
ekspr. ta bo končal v obcestnem jarku glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo nesrečno umrl ; ekspr. štiri leta je preživel v strelskih jarkih na fronti ; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
geol. tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi ; ptt kabelski jarek v katerega se položi kabel ; voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju

járek 2 -rka -o prid. ( á )
star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba ; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen , silovit : govoriti z jarko jezo ; jarka sila njegove lirike / jarke besede
knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno

járem -rma m ( á )
1. lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali: jarem tišči, žuli ; natakniti volu jarem na vrat ; sneti jarem ; vpreči žival v jarem ; trpi kot žival v jarmu / ekspr. junca sta godna za jarem vožnjo
2. ekspr., navadno s prilastkom nasilna oblast, gospostvo: otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma ; rešiti se turškega jarma ; živeti pod jarmom / z oslabljenim pomenom tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva
// kar omejuje, utesnjuje prostost: pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma / jarem dolžnosti
// v zvezi zakonski jarem zakonski stan, zakon: siliti v zakonski jarem / skok iz zakonskega jarma zakonska nezvestoba
3. drog za prenašanje bremen: prenašati tovore na jarmih čez ramena ; jarem iz bambusa
4. teh. kratek, močen (prečni) nosilec: vpeti zvon v jarem ; jarem pri stiskalnici
5. les. gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi: razporeditev listov v jarmu
// oglat okvir pri ročni žagi: žaga z jarmom
ekspr. dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem jih podredil svojim zakonitostim, koristim ; star. kupiti dva jarma volov para
agr. čelni jarem vprežna priprava, ki se da živali na čelo ; dvojni ali parni jarem za par živali ; enojni ali samski jarem za eno žival ; avt. jarem del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles ; elektr. jarem feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja ; navt. krmilni jarem polkrožna deščica, nataknjena na krmilo

járen -rna -o prid. ( ā ) zastar.
1. zveneč , čist , jasen : jaren glas / peti iz jarnega grla
2. hiter , uren 2 : jaren tok

járica -e ž ( ā )
1. mlada, zlasti pomladanska kokoš: jarice so začele nesti ; kupiti jarice in peteline
nar. jarice so se prvič ojagnjile mlade ovce
2. jara pšenica: vsejati jarico

jarín -a m ( ȋ )
knjiž. majhen bazen, korito: okrogel jarin iz marmorja ; zlate ribice v jarinu pod vodometom

jarína 1 -e ž ( í )
spomladi (po)sejano žito: gnojiti jarinam ; jarina z deteljo

jarína 2 -e ž ( í )
knjiž. mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči: reka, polna tolmunov, brzic, derečin in jarin

jarínec -nca m ( ȋ )
bot. rastlina s stebli, ki se ob zorenju plodov na zgornjem koncu kijasto razširijo, Arnoseris:

jarítev -tve ž ( ȋ )
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaritev pšenice

járiti 1 -im nedov. ( ā ȃ )
knjiž. jeziti 1 , dražiti 2 , razburjati : zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval

járiti 2 -im tudi jaríti -ím nedov. ( ā ȃ; ī í )
povzročati brejost: kozel jari

jaríti 3 -ím nedov. ( ī í )
knjiž. peniti , vrtinčiti : veter jari gladino ; v kanalih se jari naglo odtekajoča snežnica

jaríti 4 -ím nedov. ( ī í )
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jariti pšenico

járkar -ja m ( ȃ )
strojn. stroj za kopanje jarkov: rotacijski jarkar

járkast -a -o prid. ( ā )
poln jarkov: jarkasti kolovozi
// podoben jarku: jarkast prostor ; jarkaste sledi

járkost -i ž ( á )
star. velika svetlost, blesk: jarkost oči / jarkost barv
// moč 1 , silovitost : ta lik je z vso jarkostjo upodobil v svojem delu

jarmeníca -e ž ( í )
1. nar. obroč, zanka na jarmu za oje; gož 2 : zvijati jarmenice iz gabrovine
2. les. ročna žaga z jarmom; jarmovka

jármeničar -ja m ( ȃ )
delavec pri jarmeniku: zaposliti jarmeničarje in cirkulariste

jármenik -a m ( ȃ )
les. stroj za žaganje hlodov v deske: dati hlod v jarmenik / beneški jarmenik venecijanka ; cepilni jarmenik za rezanje plohov v tanke deske

jarmìč -íča in jármič -a m ( ȉ í; ȃ )
manjšalnica od jarem: natakniti voloma jarmič
// nar. dolenjsko jarem (za eno žival):

jármiti -im nedov. ( á ȃ )
knjiž. dajati jarem na vrat: jarmiti vole

jármnik -a m ( ȃ )
agr. klin, s katerim se povežeta zgornji in spodnji del jarma: vtakniti jarmnik

jármov -a -o ( á )
pridevnik od jarem: jarmov lok

jármovka -e ž ( á )
1. nar. dolenjsko obroč, zanka na jarmu za oje; gož 2 : vtakniti oje v jarmovko
2. les. ročna žaga z jarmom: jarmovke in ločne žage
3. nav. mn., bot. alge, pri katerih se med celicama dveh osebkov naredi začasna vez zaradi oploditve, Conjugatophyceae:

jármski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jarem: jarmska oblika / jarmska žaga jarmenik; ročna žaga z jarmom

jarníca -e ž ( í )
nar. tolminsko (posušena) trava prve košnje; seno : sušiti jarnico

járogospôski -a -o prid. ( ā-ó )
nanašajoč se na jaro gospodo: jarogosposke navade

járost 1 -i ž ( ā )
značilnost jarega, mladega: jarost in ozimnost žita

járost 2 -i ž ( ā )
star. jeza , razdraženost : jarost ga je obvladala ; potolažiti jarost ; napad jarosti

jarovíti -ím nedov. ( ī í )
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jaroviti ozimno žito

jarovizácija -e ž ( á )
agr. vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizacija pšenice

jarovizírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
agr. vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši razvoj rastline: jarovizirati pšenico

jarúga -e ž ( ú )
nar. jarek 1 , kotanja : preskakovati jaruge in luže ; po tistih jarugah si je pokvaril avto / stopati po jarugi navkreber grapi

jása -e ž ( á )
površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem: priti na jaso ; gola, sončna, travnata jasa ; jasa sredi gošče / pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih z naselji ; pren., pesn. mehke jase spomina

jásen -sna -o prid. , jásnejši in jasnêjši ( á )
1. ki je brez oblakov, megle: jasno nebo / jasen zimski dan ; prevladovalo bo jasno vreme / jasni vrhovi gor / pesn. jasne daljave, višave ; pren., ekspr. obetajo se jasnejša duhovna obzorja
// knjiž. čist , bister : jasen tolmun ; jasna tekočina / jasno ozračje / jasne otroške oči
// knjiž. svetel , bleščeč : skozi umazano okno ne bi prodrl niti najjasnejši sončni žarek ; soba je bila polna jasne mesečine / jasne barve / pesn. sredi polja jasen grad / kot vzklik strela jasna, vsaj molčal bi ; pren. bil je jasen zgled domoljubja
2. ki se dobro vidi ali sliši: premalo jasni znaki ; glasovi so bili tako jasni, da je razumel vsako besedo ; obrisi predmetov postajajo vedno jasnejši ; slika na zaslonu ni dovolj jasna / jasna izgovarjava, pisava razločna
// nav. ekspr. ki ni hripav ali zamolkel; čist : jasen smeh, zven ; njen glas je bil jasen, a oster / jasna pesem zvonov
3. vsebinsko opredeljen, izdelan: imeti jasen cilj pred seboj ; jasna idejna orientacija mladine ; misel je počasi postajala jasnejša ; nejasna slutnja mu je prešla v jasno spoznanje / njegov položaj še ni jasen ; razmere v deželi bodo šele čez čas jasne / brez jasne zavesti, da moramo sodelovati, tega ne bomo dosegli
// podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: dati jasen odgovor ; vsaka jasnejša beseda bi pripeljala do sporov ; jasno priznanje / publ. dati možnost za jasno soočenje dveh stališč odkrito / navedite same jasne primere, zglede
4. nav. ekspr. razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov: to je jasen dokaz, da smo imeli prav ; gre za jasen primer zanemarjenosti ; njihova prednost je jasna kot beli dan / stvar je jasna, tako ne gre več naprej / kot podkrepitev jasna stvar, da gre za pomoto
// v povedni rabi ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva: vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni ; izdaja knjige je glede na ime avtorja že zdaj jasna
5. ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje: jasen spis ; jasna glasba ; preproste in jasne pesmi ; jasno izražanje ; jasno predavanje / precizen in jasen mislec
// v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki se popolnoma razume, dojame, spozna: da bi jim bil poskus jasen, ga je še enkrat ponovil ; njegova teorija (nam) še ni popolnoma jasna ; vam je zdaj vsebina jasna / po teh dogodkih so mu nekatere stvari postale jasne
6. priseben , razumen : jasno in zmedeno govorjenje / bolnik ima le redko jasne trenutke / knjiž. telo je bilo pijano, duh pa je ostal jasen
7. knjiž. ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu; čist : jasen značaj / jasna sreča ; jasno veselje / hoditi jasna pota
// veder , iskren : jasni obrazi mladine ; jasen pogled, smeh / jasna pomladna lepota
// srečen , vesel : spomini na jasno mladost ; imel je malo jasnih ur
8. star. spoštovan , cenjen , plemenit : bil je v službi jasnega kralja / v vljudnostnem nagovoru poslušajte me, jasni knez
9. nar. dolenjsko bled , shujšan : po bolezni je bila nekam jasna
o tej stvari nima jasnih pojmov stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro ; ko se je nehal opravičevati, mi je bil položaj precej jasen sem vedel, kaj pravzaprav hoče ; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj ; videti kaj v jasni luči čisto tako, kot je v resnici ; imeti jasno podobo, sliko o čem pravilno, dobro kaj poznati ; sčasoma bo postala stvar bolj jasna se bo ugotovilo, kakšna je v resnici, kakšna je njena prava vsebina

jásica -e ž ( á )
manjšalnica od jasa: taboriti na jasici ; zelena jasica ; jasica med grmičjem

jáskanje -a s ( ȃ )
glagolnik od jaskati: ni mogel več prenašati njenega jaskanja / jaskanje kokoši

jáskati -am nedov. ( ȃ )
1. javkati , javskati : jaskati od bolečin
2. nar. kričati , vpiti 2 : ženske so vsevprek jaskale / bolj ko jo je miril, bolj je jaskala nanj
// kokodajsati : splašene kokoši so jaskale

jáskniti -em dov. ( á ȃ )
javkniti , javskniti : sunil ga je, da je kar jasknil ; pren. vrata so jasknila v tečajih
nar. gori, je jasknil zakričal, zavpil

jásli -i ž mn. ( ȃ )
1. koritasta priprava, v katero se daje krma za živino: privezati žival k jaslim ; dati, nametati seno v jasli ; betonske, lesene jasli ; polne jasli / gornje jasli lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje ; pren., knjiž. vsak si je prizadeval priti do jasli
ekspr. stoji pri polnih jaslih ima v obilju vse gmotne dobrine ; star. stranka je prešla iz opozicije k vladnim jaslim do donosnih služb, oblasti
2. navadno v zvezi otroške jasli ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok: ustanavljati otroške jasli / dati otroka v jasli v varstvo v tako ustanovo
3. šalj. postelja , ležišče : grožnja ga je takoj spravila iz jasli ; biti v jaslih

jáslice -lic ž mn. ( ȃ )
1. manjšalnica od jasli: napraviti teletom jaslice / otrokom so veke postajale težke, bili so godni za v jaslice
2. v krščanskem okolju kipci, slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev Kristusovega rojstva: kupiti jaslice ; zbrati se pri jaslicah / delati jaslice

jásličar -ja m ( ȃ )
izdelovalec jaslic: jasličar je postavil Jezusovo rojstvo med pisane hiške italijanskega mesta ; amaterski jasličar ; srečanje jasličarjev

jásličarstvo -a s ( ȃ )
dejavnost izdelovanja jaslic: jasličarstvo zahteva mnogo znanja in spretnih prstov

jásličen -čna -o prid. ( ȃ )
1. nanašajoč se na jaslice 2: jaslične figurice
2. nanašajoč se na otroške jasli: jaslični oddelek v vrtcu

jasmín -a m ( ȋ )
okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti, bot. skobotovec : vejica jasmina ; vonj po jasminu
bot. lesnata rastlina s pernatimi listi in belimi ali rumenimi cveti, navadno dišečimi, Jasminum

jasmínov -a -o ( ȋ )
pridevnik od jasmin: jasminov grm, vonj
kem. jasminovo olje eterično olje iz jasminovih cvetov

jasníca -e ž ( í )
knjiž. jasen kos, del neba: oblaki so se pretrgali in skozi jasnice je posijalo sonce / jasnica med drevjem mu je odpirala razgled

jasnína -e ž ( í ) knjiž.
1. jasno nebo: dimniki so se dvigali v jasnino ; stopil je na prag in se ozrl po jasnini / oblaki so zagrinjali poslednjo jasnino kos jasnega neba / ekspr. ni bilo niti za dlan jasnine jasnega ; pren. pokazati življenje z vsemi jasninami in sencami
2. jasnost : vreme je bilo lepo in jasnina popolna ; jasnina neba / jasnina oči / jasnina spoznanja

jasníti -ím nedov. ( ī í )
1. delati, da je kaj brez oblakov: veter jasni nebo ; nebo se jasni ; brezoseb. jasni se, lep dan bo
// knjiž. delati kaj bolj svetlo: češnja je jasnila temino borovcev
2. knjiž. delati kaj veselo, vedro: otroci mu jasnijo življenje / obraz se mu je ob njegovem pripovedovanju začel jasniti
3. knjiž. pojasnjevati , osvetljevati , razkrivati : vse opisuje bolj skopo in le bežno jasni ta leta ; jasniti resničnost in vse bolj pronicati vanjo

jasnôba -e ž ( ó )
zastar. jasnost : jasnoba spoznanja / čez lice ji je legla jasnoba

jasnoók -a -o prid. ( ọ̑ ọ̄ )
knjiž. ki ima jasne, bistre oči: jasnook otrok ; jasnooko dekle

jásnost -i ž ( á )
1. lastnost, značilnost jasnega: jasnost neba, gorskih vrhov / jasnost pisave, slike / jasnost pojmov / jasnost dokazov / jasnost izražanja, spisa / v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba / s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal
2. stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna: v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost ; želeti si jasnosti
priti do jasnosti glede česa izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici
3. knjiž. prisebnost , treznost : dejanje je storil v popolni jasnosti

jasnôta -e ž ( ó )
star. jasnost : drugi dan mu je prinesel jasnoto / jasnota neba

jasnovídec -dca m ( ȋ )
jasnoviden človek: to je bila dežela prerokov in jasnovidcev / nastop čarovnika jasnovidca v cirkusu / politik mora biti jasnovidec

jasnovíden -dna -o prid. ( í ī )
1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene stvari brez posredovanja čutnih organov: jasnoviden človek
2. ki jasno, bistro vidi, presoja: jasnovidni kritik, pisatelj ; nekaj jasnovidnih ljudi je le opazilo, kam vodi ropanje narave

jasnovídka -e ž ( ȋ )
jasnovidna ženska: napovedi jasnovidke / mali jasnovidki ni mogel ničesar prikriti

jasnovídnost -i ž ( í )
lastnost jasnovidnega človeka: dana mu je jasnovidnost ; pojavi jasnovidnosti / navedene izjave so napisane z genialno jasnovidnostjo ; intuitivna, materinska jasnovidnost

jasnovídstvo -a s ( ȋ )
jasnovidnost : zavračati jasnovidstvo

jáspis -a m ( ȃ )
poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve: zaponka iz jaspisa

jáspisen -sna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jaspis: jaspisni stebri / jaspisna barva

jástog -a m ( ȃ )
velik morski rak z valjastim telesom in dolgim repom, Homarus gammarus: kuhan jastog ; zaščitena obalna območja za gojitev jastogov in ostrig

jástreb -a m ( ȃ )
1. velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in navadno golim vratom: ogledovati si jastrebe v živalskem vrtu ; gleda, preži kot jastreb
zool. beloglavi jastreb ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus ; egiptovski jastreb po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar ; rjavi jastreb z rjavim perjem in s puhom poraslo glavo, Aegypius monachus
// nar. kragulj : jastreb se je spustil na piščance
2. grabežljivec : po njegovi smrti so se vrgli vsi ti jastrebi na njegovo premoženje
publ. manevri na mejah kažejo popuščanje jastrebom zagovornikom politike sile

jástrebast -a -o prid. ( ȃ )
star. jastrebji : jastrebaste oči

jastrebína -e ž ( í )
bot. rastlina z lihopernatimi listi in belimi ali modro vijoličastimi cveti v dolgopecljatih socvetjih, Galega:

jástrebji -a -e prid. ( ȃ )
tak kot pri jastrebu: ptica z jastrebjimi kremplji / ekspr.: jastrebji nos, obraz ; jastrebje oči

jástrebov -a -o ( ȃ )
pridevnik od jastreb: jastrebovi kremplji

jástvo -a s ( ȃ )
1. filoz. kar opredeljuje koga, da je jaz: človekovo jastvo
2. zastar. jaz 1 : celotnost njegovega jastva / otresti se svojega jastva

jáščarica -e ž ( ȃ )
bot. gorska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Peucedanum ostruthium:

jášek -ška m ( ȃ )
navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek ; betonski jašek ; pokrov za jašek / na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina
// tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se zbirajo ob jašku ; spustiti se po jašku v rudnik ; opuščeni jaški ; dno, globina jaška
// navadno s prilastkom tak prostor v stavbi za komunikacije, odvajanje ali dovajanje česa: v načrtu predvideti jaške / jašek za dvigalo ; jašek za smeti
agr. jašek za seno po katerem se spušča seno v hlev ; geol. sondažni jašek ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin ; grad. inštalacijski jašek za vse napeljave v stavbi ; kletni jašek za dovajanje svetlobe ali za spravljanje stvari iz kleti ali vanjo ; svetlobni jašek v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe ; metal. jašek del peči, navadno v obliki pokončnega valja, v katerega se da vložek ; mont. izvozni jašek za spravljanje rude, premoga iz rudnika ; ptt kabelski jašek za dostop h kabelskim kanalizacijskim cevem ; teh. revizijski jašek za dostop h kaki napeljavi ; servisni jašek revizijska jama ; zračni jašek za dovajanje svežega zraka

jáškast -a -o prid. ( ȃ )
podoben jašku: jaškasta odprtina
metal. jaškasta peč peč, ki ima jašek

jášma -e ž ( ȃ )
knjiž. jaspis : kipec iz jašme

ját -a m ( ȃ )
jezikosl. triintrideseta črka glagolske ali ustrezna črka staroslovanske cirilske azbuke: napisati jat
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: prehod jata v dvoglasnik

játa -e ž ( á )
1. večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste: ribje jate ; jata škorcev, vran / zbiranje rib v jate ob drstitvi ; leteti, potovati v jatah
// nav. ekspr. večja skupina letečih ali plavajočih predmetov sploh: jata ladij, letal, strelic
// nav. ekspr. večja skupina česa sploh: jata otrok / vprašanje je vzbudilo celo jato misli
2. vsa perutnina, ki se goji skupaj: povečati jato ; jata nesnic

jatagán -a m ( ȃ )
v orientalskem okolju zakrivljen enorezen bojni nož: nositi jatagan za pasom

játoma prisl. ( ā )
v jatah: ribe so jatoma potovale proti severu

jáv medm. ( ȃ )
izraža telesno bolečino: jav, jav, kako me boli

jávalne prisl. ( á )
zastar. težko da, komaj: javalne ga bom pozabil čez leta / knjižnica ima javalne sto knjig

jáven -vna -o prid. ( á )
1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi ; zadeva javnega pomena ; skrbeti za javno blaginjo ; ogroziti javne koristi ; brigati se za javne zadeve ; pereča javna vprašanja
// ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo ; vzbujati javno pohujšanje ; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine ; javne naprave / hoditi v javne lokale ; javni park ; skrbeti za red na javnih prostorih ; javne ceste ; javna knjižnica, tehtnica ; javna dela ; javno kopališče ; javna prevozna sredstva
3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun ; dati javen odgovor ; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del ; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja ; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom ; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani ; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava ; javna razprava na sodišču ; javna usmrtitev ; javno predavanje / javne prireditve ; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo ; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir ; dobiti javno pohvalo
4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje ; vključiti se v javno dogajanje ; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose ; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo ; ekspr. varuh javne varnosti policist ; knjiž. javna ženska prostitutka ; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov ; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem ; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe ; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov ; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi ; pravn. javni organ ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva ; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov ; javni tožilec ; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic ; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna ; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki ; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti ; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah ; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe ; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost ; organi javne varnosti ; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost ; javno pravobranilstvo ; javno tožilstvo ; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih ; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti

jáviti -im dov. ( á ȃ )
sporočiti zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javiti položaj ladje ; prišel je javit, kakšno je stanje na fronti / javiti odsotnost v določenem roku
// pog. ovaditi , prijaviti , naznaniti : javiti koga na policijo ; storilec se je šel sam javit

jávk -a m ( ȃ )
posamezen glas pri javkanju: streljanje je ponehalo, tu in tam se je slišal kak javk in stok / ekspr. pasji, zajčji javk
// javkanje : v tihi noči se je razlegal krik in javk / javk žensk

jávka -e ž ( ȃ )
1. med narodnoosvobodilnim bojem tajno mesto za vzdrževanje zvez med partizanskimi enotami: priti do javke ; poslati kurirja na javko ; v hiši na koncu vasi je bila javka za glavni štab
2. dogovorjena razpoznavna beseda; geslo : povedati javko

jávkanje -a s ( ȃ )
glagolnik od javkati: slišati javkanje ; javkanje in stokanje ranjencev / javkanje žensk / treba bo prenehati z javkanjem in se lotiti dela

jávkati -am nedov. ( ȃ )
1. dajati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: bolnik javka in stoka ; javkati od bolečin / ekspr. pes cvili in javka ; pren., ekspr. sveži les na ognju je javkal
lov. srna javka se oglaša z visokimi, zateglimi glasovi, ko jo v prsku goni srnjak
2. z visokim, zateglim govorjenjem izražati bolečino, nesrečo: ženske so prepadeno javkale ; ekspr. kako sem mu branila, je javkala, pa ni nič pomagalo
// ekspr. tožiti , tarnati : kaj javkate, raje primite za delo ; javka nad težko usodo ; v vsakem pismu javka, da nima denarja ; javkajo zaradi poraza ; bolj javka, kot ji je zares hudo / ne bom javkal za njo

jávkniti -em dov. ( á ȃ )
dati visok, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine: stisnil jo je za laket, da je javknila ; javkniti od prepadenosti / ekspr. žival se je zgrudila, ne da bi bila javknila ; pren., ekspr. radio je javknil in utihnil
ekspr. ranjen sem, je javknil rekel z visokim, zateglim glasom

javljálec -lca [ jau̯ljalca in jau̯ljau̯ca ] m ( ȃ )
teh. del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru; javljalnik : v knjižnici se je sprožil javljalec požara ; javljalec dima, plina

javljálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. opozorilen , svarilen : javljalne naprave

javljálnik -a m ( ȃ )
teh. del alarmnega sistema, ki fizikalno ali kemično spremembo javlja alarmnemu centru: sprožitev javljalnika / požarnovarnostni javljalnik ; javljalnik plina, vloma

jávljanje -a s ( á )
glagolnik od javljati: pravočasno javljanje vseh primerov obolenj / različen način bivanja in javljanja

jávljati -am nedov. ( á )
1. sporočati zlasti kaj uradnega pristojnemu organu: javljati položaj letal ; po telefonu je javljal le manj važne stvari / publ. tuje agencije javljajo, da vojaške akcije na tem območju še niso končane sporočajo, poročajo
2. zastar. izražati , izpovedovati : sme svobodno javljati svoje misli ; javljati čustva v domači besedi

jávljenje -a s ( ā )
zastar. pojav 1 , stvaritev : Pri tem ni glasba zgolj v službi poezije, temveč predstavlja svojevrstno javljenje ob pesnitvi (L. Škerjanc)

jávnofinánčen -čna -o prid. ( á-ȃ )
nanašajoč se na javne finance: javnofinančni odhodki, prihodki ; javnofinančni primanjkljaj ; javnofinančna politika ; javnofinančna sredstva / javnofinančna kriza

jávnomnênjski -a -o prid. ( á-ē )
nanašajoč se na javno mnenje: javnomnenjska anketa, raziskava / javnomnenjska agencija

jávnopráven -vna -o prid. ( á-ā )
nanašajoč se na javno pravo: javnopravni predpis / javnopravna dajatev dajatev, določena z javnim pravom

jávnost -i ž ( á )
1. pripadniki družbene skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari: javnost se je nad takim početjem zgražala ; obveščati javnost o delu državnih organov ; obrniti se na javnost s pozivom ; pripraviti opravičilo za javnost ; opravičevati se pred javnostjo / morali so popustiti pod pritiskom mednarodne, svetovne javnosti ; s tem delom se je prvič predstavil slovenski javnosti / te stvari niso namenjene javnosti, niso za javnost za širši krog ljudi ; muzej je zaradi preurejanja zaprt za javnost za obiskovalce, občinstvo ; govoriti pred javnostjo pred občinstvom, publiko ; publ. za to se zanima široka javnost veliko ljudi, državljani, občani
// s prilastkom ljudje, ki se ukvarjajo s kako dejavnostjo ali se zanimajo zanjo: želel je, da bi v reviji sodelovala naša glasbena javnost ; uspeh košarkarjev je presenetil športno javnost / kritična javnost posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja
2. v zvezi s pred, v javno življenje, delovanje: s pesmimi je stopil pred javnost, v javnost ; zaradi skromnosti ni silil v javnost ; nastopati, oglašati se v javnosti / v javnosti se je o tem dosti govorilo / po bolezni se ni več pojavljal v javnosti na javnih prireditvah, na javnih mestih
3. značilnost, stanje javnega: javnost poslovanja skladov / javnost prireditve / načelo, princip javnosti / bati se javnosti česa
knjiž. dati pesmi v javnost objaviti jih ; stvar je že prišla, prodrla v javnost se je razvedela, postala splošno znana ; vso zadevo je spravil v javnost obvestil je o njej javnost
šol. šola s pravico javnosti nekdaj zasebna šola z enako veljavnostjo kot državna

jávnoupráven -vna -o prid. ( á-á )
nanašajoč se na javno upravo: javnoupravne funkcije

jávor -a in -ja m ( á )
gozdno drevo s širokimi, dolgopecljatimi listi in belim lesom: visoki javori ; bukve in javori / pog. miza iz javora javorovega lesa
bot. beli javor s peterokrpimi, neenakomerno nazobčanimi listi, Acer pseudoplatanus ; ostrolistni javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides ; trokrpi javor s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum ; les. tičji javor furnir iz javorovega lesa z vzorcem, podobnim ptičjim očem ali ikram

javorína in jávorina -e ž ( í; á )
star. javorovina : miza iz javorine

jávorje -a s ( á )
javorov gozd: bukovje in javorje

jávorov in jávorjev -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na javor: javorov les, list / javorova miza

javorovína in jávorovina tudi javorjevína in jávorjevina -e ž ( í; á )
javorov les: žlice iz javorovine

jávorovje tudi jávorjevje -a s ( á )
javorov gozd: nima dosti gozda, le nekaj bukovja in javorovja / mlado javorovje javorovo drevje

jávsk -a m ( ȃ )
javkanje , javskanje : vrišč in javsk žensk

jávskanje -a s ( ȃ )
glagolnik od javskati: zaslišati javskanje / pritajeno javskanje psa

jávskati -am nedov. ( ȃ )
1. ekspr. javkati : javskal je, kot da bi ga kdo tepel / pes je cvilil in javskal pred vrati
2. slabš. tožiti , tarnati : drugega ne zna kot javskati ; javska, da mu nihče ne pomaga

jávskniti -em dov. ( á ȃ )
ekspr. javkniti : javsknila je, tako jo je zadelo ; javskniti od bolečin / razlegel se je strel, lisica je javsknila

jàz 1 jáza m ( ȁ ȃ ) knjiž.
1. posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja: v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza ; pisateljeva oseba in njegov jaz ; odnos jaza do zunanjega sveta / ekspr. on je jaz izrazita osebnost, individualnost
// s prilastkom določena stran tega posameznika: to je izraz njegovega človeškega in revolucionarnega jaza ; obračati se na njihov socialni jaz / duhovni in telesni jaz
2. navadno v zvezi z lasten, svoj posameznik kot subjekt moralnih in gospodarskih odločitev, zahtev, želja, koristi: vse misli se mu sukajo okrog lastnega jaza ; dopušča le obstoj svojega jaza / jemati svoj jaz za najvišje merilo sebe ; biti zagledan v svoj jaz vase
knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek ; Krležev Kristus ima v sebi božji in človeški jaz božjo in človeško naravo, lastnosti ; imeti, iskati svoj lastni jaz duhovno podobo
filoz. jaz zavest človeka o samem sebi kot telesno-duhovnem bitju ; psih. jaz po Freudu plast zavestnega življenja človeka v nasprotju z nezavedno plastjo

jàz 2 mêne zaim. , mêni, mêne, mêni, menój in máno, enklitično rod., tož. me, daj. mi ( ȁ )
1. izraža osebo govorečega, gledano z njegovega stališča
a) imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju nasprotja ali primerjave: jaz grem domov, ti pa moraš ostati ; bolje ga poznaš kakor jaz ; nav. ekspr.: še jaz bi tega ne zmogel ; z njim bom že jaz obračunal ; pa če ti jaz rečem, da je res ; jaz zase ne dvomim o tem ; elipt.: »Kdo je to ukazal?« »Jaz!« ; jaz pa kmet, kje neki! jaz da bi lagal! / pog., iron. poznam jaz tebe in tvojo pridnost / rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek: na sestanek pojdeva oče in jaz ; jaz, neumnež, sem mu verjel ; ekspr. reva jaz, ki sem sama
b) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: to se ne tiče mene, ampak njega ; meni ne verjameš ; meni se zdi, da ima prav / nič se me ne boj ; slika mi je všeč ; mi res ne verjameš ; to me zanima / pog.: mi ni znano, kdaj pride ; me ne briga dosti, kaj počne / kot vljudnostna fraza pri seznanjanju me veseli, da vas spoznam
c) s predlogi se rabi daljša oblika: brez mene ne pojdeš nikamor ; stopi sem k meni ; stoji pri meni ; pojdi z menoj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: zabavljal je čezme ; name so pozabili ; pridi pome ; naj stopi predme ; ne sili vame ; vsi delajo zame ; star. oči vseh so obrnjene v mé
// v brezosebni rabi, v odvisnih sklonih izraža smiselni osebek: mene ne bo doma ; sanja se mi ; strah me je ; z menoj je drugače moj položaj je drugačen / knjiž. govoriti mi je o poeziji govoriti moram
2. v dajalniku, v krajši obliki izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost: ime mi je Jože ; mati mi je zbolela ; roka se mi trese ; avto mi noče vžgati / ekspr. vsi so mi priča, da je res ; vznes. bodi mi brat
3. ekspr., v dajalniku, v krajši obliki izraža osebno prizadetost: poberi se mi ; bojim se, da mi še zboli ; ti si mi pravi navihanec ; otroci, da mi boste v šoli pridni!
pog., ekspr. bilo jih je kaj jaz vem koliko zelo veliko ; pog. toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno toliko trgovskega duha imam ; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano ; pog., ekspr. zaradi mene lahko kar gre temu ne nasprotujem ; pog. dobiva se pri meni v mojem stanovanju ; pog., ekspr. zaleže za dva mene za dva taka, kakor sem jaz ; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti ; sam.: vsak stavek začne z jaz; prim. mi 2 , midva , bogami

jázba -e ž ( ȃ )
zastar. brlog , jazbina : zveri se skrivajo po jazbah

jázbec -a [ jazbəc ] m ( ȃ )
1. čokata žival z dolgim ozkim gobcem, sive barve: jazbec lomi koruzo ; spi kot jazbec trdno
lov. jazbeca izkaditi spraviti ga iz brloga z dimom
// samec te živali: jazbec in jazbečevka
2. slabš. čudaški, samotarski moški: le kaj je tega jazbeca prineslo k nam / šalj., kot nagovor glej ga, jazbeca, sploh nas ne poslušaš

jázbečar -ja [ jazbəčar ] m ( ȃ )
majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom: lovec z jazbečarjem / kratkodlaki jazbečar

jázbečev -a -o [ jazbəčev- ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jazbece: jazbečev gobec / jazbečeva mast

jazbečevína in jázbečevina -e [ jazbəčevina ] ž ( í; ȃ )
1. jazbečje meso: pečena jazbečevina
2. jazbečja koža: malha iz jazbečevine

jázbečevka -e [ jazbəčeu̯ka ] ž ( ȃ )
samica jazbeca: jazbečevka z mladičem

jázbečji -a -e [ jazbəčji ] prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jazbece: jazbečje kože ; jazbečje meso / jazbečji brlog

jázbica -e ž ( ȃ )
jazbečevka

jázbina in jazbína -e ž ( ȃ; í )
1. jazbečji brlog: spustiti psa v jazbino ; pren., slabš. izvleči sodrgo iz njenih jazbin
2. slabš. slabo, neprimerno stanovanje: stlačili so jih v umazano jazbino
3. nav. ekspr. skrivališče , zaklonišče , bunker : kopati jarke in jazbine

jazz in džêz in džéz -a [ prva oblika džêz- in džéz- ] m ( ȇ; ẹ̑ )
popolnoma ali delno improvizirana glasba, ki temelji na folklorni glasbi ameriških črncev: poslušati jazz ; razvoj, smeri jazza / pog. na odru je igral jazz jazz orkester
glasb. neworleanški jazz jazz v prvem obdobju ; v prid. rabi: jazz balet ; jazz festival ; jazz glasba
glasb. jazz orkester orkester, ki izvaja jazz ; jazz trobenta dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok

jazzar in džêzar in džézar -ja [ prva oblika džêzar in džézar ] m ( ȇ; ẹ̑ )
pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev
// kdor se navdušuje za jazz: njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar

jazz band in džêz bênd in džéz bênd -a [ prva oblika džêz bênd- in džéz bênd- ] m ( ȇ, ȇ; ẹ̑, ȇ )
jazz orkester: igrati v jazz bandu

jazzist in džezíst -a [ džezíst ] m ( ȋ )
jazzovski glasbenik: bil je najslavnejši med vsemi jazzisti

jazzističen in džezístičen -čna -o [ džezístičən ] prid. ( í )
nanašajoč se na jazziste ali jazz: jazzistični kvintet ; jazzistični nastopi instrumentalistov

jazzovec in džêzovec in džézovec -vca [ prva oblika džêzovəc in džézovəc ] m ( ȇ; ẹ̑ )
jazzovski glasbenik: v lokalu igrajo jazzovci

jazzovski in džêzovski in džézovski -a -o [ prva oblika džêzou̯ski in džézou̯ski ] prid. ( ȇ; ẹ̑ )
nanašajoč se na jazz: jazzovski glasbeni elementi ; pesem v jazzovskem ritmu / jazzovski festival ; jazzovski glasbenik / jazzovska glasba

jeans gl. džins

jêbati -em tudi -am tudi jébati -em tudi -am nedov. ( ȇ; ẹ̑ ) vulg.
1. imeti spolne odnose, opravljati spolno združitev (s kom): rad bi (jo) jebal / kot kletvica jebem ti mater
2. nalašč povzročati komu nevšečnosti z oviranjem pri delu, obremenjevanjem z nepomembnimi stvarmi, zadevami: takle bedak že ne bo več jebal poštenih ljudi / cele dneve me je jebal v glavo
vulg. jebati ježa biti v situaciji, ko se komu dogaja, ko se bo zgodilo kaj neprijetnega, nezaželenega, slabega ; vulg. jebe se komu (za kaj) izraža popolno nezanimanje, neprizadetost

jebénti in jebênti medm. ( ẹ̑; ȇ )
vulg. izraža jezo, nejevoljo: jebenti, je zaklel

jécanje -a s ( ẹ̄ )
glagolnik od jecati: v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja / odvaditi se jecanja / poslušati jok in jecanje

jécati -am nedov. ( ẹ̄ )
1. jecljati : po nesreči je začel jecati ; močno jeca / jecati iz zadrege, od strahu
2. dajati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: brisala si je oči in komaj slišno jecala / ekspr. v dolini so jecali streli

jécav -a -o in jecàv -áva -o prid. ( ẹ́; ȁ á )
jecljav : jecavo dekle / jecave besede

jécavec tudi jecávec -vca m ( ẹ́; ȃ )
jecljavec : posvečati vso skrb jecavcem

jécavka tudi jecávka -e ž ( ẹ́; ȃ )
jecljavka : jecavci in jecavke

jécavost in jecávost -i ž ( ẹ́; á )
jecljavost : jecavost otrok

jecljáč -a m ( á )
ekspr. jecljavec : jecljač je le s težavo povedal, kar je videl

jecljáj -a m ( ȃ )
1. kratek, sunkovit, navadno tišji glas: polagoma so vzdihljaji in jecljaji ponehali
2. ekspr. kar je nerodno, slabo izraženo: vsi vaši literarni poskusi so le revni jecljaji

jecljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od jecljati: povedati gladko, brez jecljanja / odvaditi se jecljanja / njegova novela je podobna plahemu jecljanju

jecljáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. govoriti s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov zaradi nepravilnega delovanja govorilnih mišic: jeclja od rojstva ; nekoliko jeclja
// pretrgano, s prekinitvami govoriti: jecljati iz zadrege, od razburjenja / jecljati nerazumljive besede ; pozdravljeni, je jecljala
2. ekspr. nerodno, slabo se izražati: o teh stvareh more novela le jecljati

jecljàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ki jeclja: jecljavi otroci / jecljava govorica / ekspr. jecljava pesnitev

jecljávec -vca m ( ȃ )
kdor jeclja: ugotoviti odstotek jecljavcev

jecljávka -e ž ( ȃ )
ženska, ki jeclja: najmlajša hči je bila jecljavka

jecljávost -i ž ( á )
lastnost, značilnost jecljavega: jecljavost govora / odvaditi koga jecljavosti jecljanja

jécniti -em dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
dati kratek, sunkovit, navadno tišji glas: ko jih je zagledala, je jecnila in jim odhitela naproti ; vsi so jecnili od osuplosti / ekspr. vrata so jecnila
ekspr. moj bog, je jecnil rekel s sunkovitim, tišjim glasom

jéča -e ž ( ẹ́ )
1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor : okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi ; vlačili so jih po ječah in taboriščih ; fašistične ječe / bati se ječe ; pren. zbežati iz ječe civilizacije
ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga ; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani
2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih: ogledati si ječe ; pobegniti, rešiti se iz ječe ; dve leti je bil v ječi
3. pravn., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva: obsoditi koga na več let ječe / težka ječa ; trdnjavska ječa nekdaj kazen za velika hudodelstva

ječáj -a m ( ȃ )
enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas: tu in tam se je slišal ječaj / ječaj žensk ječanje

ječánje -a s ( ȃ )
glagolnik od ječati: iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje ; ječanje pretepenih tovarišev / ječanje dvigal, lesa pod nogami

ječár -ja m ( á )
nekdaj kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: podkupiti ječarja ; grajski ječar / ekspr. ječarji so odprli vse celice, prihajala je svoboda pazniki

ječaríca -e ž ( í )
nekdaj ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: pridobiti si naklonjenost ječarice

ječárka -e ž ( á )
nekdaj ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje: siva ječarka

ječárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na ječarje: ječarska samovolja / ječarska služba

ječáti -ím nedov. , jéči in jêči; jéčal in jêčal ( á í )
1. dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove: bolnik je vso noč stokal in ječal ; ječal je v spanju ; milo, žalostno ječati ; pren. duša ječi od žalosti
ekspr. zgrudila se je in ječala: odpustite mi govorila s slabotnim, žalostnim glasom
// ekspr. dajati ječanju podobne glasove: kostanji so ječali v burji ; plesali so, da je pod ječal pod nogami
// ekspr. ječeč se premikati: vozovi ječijo v breg / veter ječi skozi gozd
2. ekspr., v zvezi s pod, v biti v neugodnem položaju, trpeti: dežela ječi pod težo imperialistične vojne ; ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu

ječàv -áva -o prid. ( ȁ á )
1. ki (rad) ječi: ječav bolnik ; ekspr. odrinil je ječavo leso
2. nar. gorenjsko, ekspr. tožeč , tarnajoč : kaj bi takole ječavo revše

ječávec -vca m ( ȃ )
nar. gorenjsko, ekspr. kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni: nadležni ječavci

jéčen -čna -o ( ẹ̑ )
pridevnik od ječa: ječna vrata

jêčmen -éna m ( é ẹ́ )
1. kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov, ali njeno seme: mlatiti, sejati, žeti ječmen ; mleti, phati ječmen ; pražiti ječmen za kavo / jari, ozimni ječmen
2. gnojno vnetje lojnic v veki: dela se mu ječmen ; imeti ječmen
agr. dvovrstni ječmen dvovrstnik ; goli ječmen ki se pri mlačvi izlušči iz pleve ; bot. mišji ječmen trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum murinum ; etn. žeti ječmen po ljudskem verovanju zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in s posnemanjem kretenj pri žetvi

ječménček -čka m ( ẹ̑ ) nav. ekspr.
1. ješprenj : oprati, zakuhati ječmenček / ni marala jesti ječmenčka
2. gnojno vnetje lojnic v veki; ječmen : dela se mu ječmenček

ječmeníšče in ječménišče -a s ( í; ẹ̄ )
njiva, na kateri je rasel ječmen: preorati ječmenišče ; sejati ajdo po ječmenišču

ječmenják -a m ( á )
star. ječmenov kruh: peči ječmenjak

ječménka -e ž ( ẹ̄ )
1. ječmenova slama: kup ječmenke
2. knjiž. ječmenova moka: na žrmljah zmleta ječmenka
3. agr. zgodnja hruška zelene, rumenkaste ali rjaste barve: petrovke in ječmenke

ječménov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na ječmen: ječmenov klas ; ječmenova slama ; ječmenovo zrno / ječmenov kruh ; ječmenova moka / ječmenova kaša ješprenj ; ječmenova kava kava iz praženega ječmena

ječménovec -vca m ( ẹ́ )
ječmenov kruh: hlebec razpokanega ječmenovca

ječménovka -e ž ( ẹ́ )
1. ječmenova slama: uporabljati ječmenovko za krmo
2. pog. kar je iz ječmena: ona pije pravo kavo, jaz pa ječmenovko / kruh iz ječmenovke ječmenove moke

jéd ž , daj., mest. ed. jédi ( ẹ̑ )
1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne ; kuhati, pripravljati, servirati jedi ; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed ; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne, zelenjavne jedi / na razpolago so gotove jedi že pripravljene ; postreči s hladnimi jedmi ki se jedo nekuhane ali ohlajene ; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih ; narodna jed značilna za kak narod, kako območje ; obredna jed ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom ; samostojna jed ki se jé brez drugih jedi ; jed na žlico tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico ; jedi po naročilu ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
gastr. glavna jed najizdatnejši del kosila ali večerje ; začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed ; rel. postna jed ki se sme jesti tudi na postne dni
// ed. kar se jé, jedi: skrbeti za jed in pijačo ; madeži od jedi / jed mu je obležala v želodcu / dolgo vzdrži brez jedi hrane ; ljubi dobro jed
2. ed. uživanje hrane, jedi: siliti k jedi ; brati pri jedi ; zmernost v jedi ; piti med jedjo / jemati zdravilo po jedi, pred jedjo
nižje pog. nazaj se držati pri jedi jesti manj, kot si kdo želi ; pog., ekspr. še pes ima rad pri jedi mir med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki

jedáča -e ž ( á )
nav. ekspr. kar se jé, jedi: pripravljati jedačo za slavje ; zahvaliti se za jedačo ; na veselici je za jedačo in pijačo poskrbljeno / zmernost v jedači v jedi

jédavčev -a -o ( ẹ́ )
pridevnik od jedavec: jedavčevi kristali

jédavec -vca m ( ẹ́ )
min. rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca; fluorit

jédec -dca m ( ẹ̑ )
1. kdor jé, uživa hrano: gostilna je bila polna pivcev in jedcev / jedec surovega mesa, planktona
// nav. ekspr. kdor (rad) dosti jé: v naši družini smo vsi jedci / on je slab, velik jedec
2. nav. ekspr. oseba, ki jo je treba preživljati: pri hiši je dosti jedcev, a malo delavcev

jédek -dka -o prid. , jédkejši ( ẹ́ )
1. ki najeda, razjeda snov ali tkivo: jedki plini, strupi ; jedka snov, tekočina
kem. jedke kemikalije
2. ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: jedek človek ; z njim je bil jedek ; postati jedek in hud
// ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost: zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji ; jedki prepiri ; jedek smehljaj / jedke karikature
3. knjiž. ščemeč , oster , rezek : jedek dim, mraz ; jedki vbodljaji / jedka bolečina

jédenje -a s ( ẹ́ )
glagolnik od jesti: pretirano jedenje in pitje ; potreba po jedenju

jéder in jêder -dra -o prid. ( ẹ́; é ) knjiž.
1. čvrst , krepek : jedri boki ; jedre prsi / jeder fant ; zdrava jedra dekleta / jeder sadež
les. jeder les
2. nazoren , sočen : jeder jezik / jedri izrazi

jèdet [ jedət ] medm. ( ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jedet, kako si bled
// izraža začudenje, presenečenje: jedet, kaj takega pa še ne

jèdeta [ jedəta ] medm. ( ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jedeta, padel bo
// izraža začudenje, presenečenje: jedeta, koliko jih je / jedetana

jédež -a m ( ẹ̑ )
1. slabš. jedec : vsi so sami jedeži / velik jedež
2. ekspr. uživanje hrane, jedi; jed : samo jedež ga drži pokonci

jedílen -lna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana ; jedilni prostor ; jedilna posoda ; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor ; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička ; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb ; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir ; jedilna buča ; jedilna čokolada čokolada za kuhanje ; jedilno olje
gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa
3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara ; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi

jedílnica -e ž ( ȋ )
prostor, urejen za serviranje hrane: zbrati se v jedilnici h kosilu ; dom je dobil veliko jedilnico ; stanovanje ima jedilnico, dnevno sobo in več spalnic
// pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju: jedilnica iz orehovega lesa

jedílnik -a m ( ȋ )
1. seznam jedi za redne dnevne obroke: sestaviti jedilnik za cel teden / jedilnik gostije / prilagoditi jedilnik letnemu času prehrano, jedi ; človek ima pester jedilnik hrano
// seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo; jedilni list : listati po jedilniku
2. jedilni vagon: iti v jedilnik na zajtrk ; jedilniki in spalniki

jedílniški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jedilnico: sesti za jedilniško mizo / jedilniška baraka

jedílo -a s ( í )
nav. mn., knjiž. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki; jed : pripravlja dobra jedila ; izbrana, okusna jedila ; vrsta jedil / hladna in topla jedila / star. Le malo vam jedila, bratje, hranim (F. Prešeren) hrane
rel. blagoslov(itev) velikonočnih jedil blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za veliko noč

jédka -e ž ( ẹ̑ )
tekst., tisk. sredstvo za jedkanje:

jedkálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jedkanje: jedkalni postopek / jedkalna kopel
tisk. jedkalni stroj stroj za jedkanje klišejev

jedkálnica -e ž ( ȃ )
prostor za jedkanje: opremiti jedkalnico

jedkálo -a s ( á )
teh. sredstvo za jedkanje:

jédkanica -e ž ( ẹ̑ )
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo: tehnični problemi jedkanice / visoka jedkanica pri kateri se uporablja visoki tisk
// odtis v tej tehniki: večbarvne jedkanice ; mapa z jedkanicami holandskih mojstrov / razstavljene so bile visoke jedkanice in monotipije

jédkanje -a s ( ẹ̑ )
glagolnik od jedkati: jedkanje stekla ; jedkanje s kislino ; opazovati razjede po jedkanju / jedkanje plošče / jedkanje risbe / jedkanje z lapisom
tisk. črtno jedkanje za visoki in ploski tisk ; globinsko jedkanje za globoki tisk

jédkar -ja m ( ẹ̑ )
delavec, ki se ukvarja z jedkanjem: sodelovanje med reprodukcijskim fotografom in jedkarjem

jédkati -am nedov. ( ẹ̑ )
1. učinkovati z jedkimi kemikalijami na kaj: jedkati steklene predmete ; jedkati tiskovno ploščo ; jedkati s kislino / jedkati risbo v ploščo
2. med. uničevati tkivo z jedkimi kemikalijami: jedkati z lapisom
tekst. z jedkimi kemikalijami odstranjevati barvo s tkanine, da se dobi vzorec

jedkôba -e ž ( ó )
zastar. jedkost : v njegovih besedah ni bilo jedkobe

jédkost -i ž ( ẹ́ )
lastnost, značilnost jedkega: jedkost snovi / jedkost besed / govoril je brez jedkosti

jedkovína -e ž ( í )
sredstvo za jedkanje: jedkati z jedkovino ; jedkovina za jedkanje litografskega kamna
// jedka snov: poškodba, zastrupitev z jedkovinami

jedrár -ja m ( á )
teh. delavec, ki izdeluje jedra za ulitke: jedrar za serijska dela

jêdrce tudi jédrce -a s ( ē; ẹ̄ )
notranji, užitni del nekaterih sadov, ki imajo trdo, olesenelo lupino: izbirati jedrca iz luščin ; tolči orehe in luščiti jedrca ; zmleti, zrezati jedrca ; lešnikova, mandeljnova, orehova jedrca / bučna, sončnična jedrca
biol. gostejše okroglasto telesce v celičnem jedru ; vet. okroglo ali ovalno znamenje na grizni ploskvi spodnjih sekalcev pri konju, po katerem se presoja njegova starost

jedrén -a -o prid. ( ẹ̑ ) knjiž.
1. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat : izreki v jedreni obliki izražajo izkušnje iz življenja
2. čvrst , krepek : jedrena postava

jedrína -e ž ( í )
knjiž. čvrstost , krepkost : izgubiti jedrino / jedrina semen

jedríšče -a s ( í )
knjiž. jedro , središče : okrog starih jedrišč naselja nastajajo novi predeli / omenjeni stavek je jedrišče vašega ustvarjanja

jedríti se -ím se nedov. ( ī í )
knjiž. postajati čvrstejši, krepkejši: prsi so se ji jedrile ; pren. spoznanje se mi je vedno bolj jedrilo

jêdrn -a -o prid. ( ē )
1. nanašajoč se na (celično) jedro: jedrna snov / jedrni sok tekoča sestavina celičnega jedra ; jedrna mrenica mrenica, ki obdaja jedro
2. nanašajoč se na jedro sploh: jedrna vsebina / zastar. jedrna energija jedrska
3. čvrst : jedrn mož

jedrnàt -áta -o prid. ( ȁ ā )
1. ki z malo besedami pove bistveno: jedrnat članek, govor / jedrnat stil ; jedrnato izražanje / nav. ekspr. on je kratek in jedrnat
// vsebinsko bogat, tehten: kratki in jedrnati stavki / jedrnate misli
2. star. čvrst , krepek : jedrnati prebivalci / nabirati mlade, jedrnate gobe
3. min. ki ima zelo drobna zrna: jedrnata snov / jedrnata sadra

jedrnátost -i ž ( á )
lastnost, značilnost jedrnatega: jedrnatost poročila / jedrnatost izražanja

jêdro -a s ( é )
1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo ; jedro in lupina / tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca ; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez jedra (T. Svetina)
// notranji, središčni del česa sploh: betonsko jedro stebra ; jedro vrvi je iz žice / razpoke vodijo v jedro ognjenika
2. navadno s prilastkom največji ali najpomembnejši del česa: našteti proizvodi so jedro naše kovinske industrije ; jedro prebivalstva so v mestih predstavljali obrtniki ; jedro reprezentance, sporeda, sprevoda / jedro naselja
// kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: ugotoviti, v čem je jedro problema, spora ; približati se jedru stvari ; najti pot do jedra pojavov ; prodreti v jedro narodnosti / ekspr. k jedru, nič besedičenja k bistvu / oče in sin sta v jedru enakega značaja
// najdejavnejša, vodilna skupina kakega kolektiva, skupnosti: vodstvena jedra komisij ; najeli so nekaj ljudi, ki bodo jedro bodočega konservatorija / v boju med obema odklonoma se je izoblikovalo vodilno jedro gibanja
3. publ., navadno s prilastkom določena vsebina v kaki stvari, zlasti njene glavne značilnosti: izluščiti idejno jedro revije ; miselno jedro individualizma ; problemsko jedro novele ni bilo opaženo / bajke so tvorba žive fantazije brez stvarnega jedra vsebine
// knjiž. tehtna vsebina: njegova misel ima jedro ; ni brez jedra, kar je povedal
// knjiž. osnovna nravstvena, nazorska načela koga: poglobiti se v duha in jedro dobrega pisatelja ; v jedru je še nepokvarjen ; zdravo jedro človeka, naroda / Prešernov svet je v svojem jedru globoko človeški / pretiran, a v jedru zdrav idealizem
4. kar je osnova, izhodišče kakega dogajanja, česa sploh: zrnca prahu so lahko jedra najrazličnejših procesov v atmosferi / tedaj so nastala prva naselitvena jedra središča / omenjeno delo vsebuje tri dramska jedra
5. fiz., kem., navadno v zvezi atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma: helijevo, uranovo jedro ; radioaktivna atomska jedra ; raziskovati zgradbo atomskega jedra
6. biol., navadno v zvezi celično jedro z mrenico oddeljeni del celice, navadno kroglaste oblike, ki je za obstoj celice nujno potreben: jedro se razpolovi ; sestava celičnega jedra ; spojitev celičnih jeder
7. teh. kar se namesti v formo, da nastane v ulitku votlina: namestiti, oblikovati jedra
8. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do jedra popolnoma , čisto : spoznali so ga do jedra ; do jedra pokvarjen človek
knjiž. iti, priti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati ; publ. spoznali so, da gre v jedru za povečanje človekovih sposobnosti pravzaprav, dejansko ; v vsaki stvari je jedro resnice zrno
arheol. jedro ostanek prodnika ali gomolja, od katerega so bili odbiti večji kosi kamnine ; astron. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi ; elektr. (magnetno) jedro feromagnetni del magnetnega kroga; del magnetnega kroga, ki ga navadno obdaja navitje ; geol. jedro vzorec kamnin, ki se dobi iz vrtin pri vrtanju ; kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev ; zemljino jedro središčni del zemeljske oble ; les. jedro trdnejši, gostejši les v sredini debla ; lit. jedro osrednji, najpomembnejši del kakega dela, v katerem je podana njegova glavna vsebina ; metal. kristalizacijsko jedro majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina; kristalizacijska kal ; meteor. jedro nizkega zračnega pritiska območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska ; jedro hladnega zraka območje z najhladnejšim zrakom v območju hladnega zraka ; num. jedro novca žlahtna kovina v novcu ; teh. jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika ; um. jedro kapitela kompaktni del kapitela brez okrasja ; urb. mestno jedro del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami ; jedro mesta prvotni, stari del mesta ; usnj. jedro koža s hrbta živali ali usnje iz te kože; srednja plast kože

jêdrost -i ž ( é ) knjiž.
1. čvrstost , krepkost : jedrost lic / jedrost slovenskega ljudstva / jedrost semena
2. nazornost , sočnost : jedrost izraza

jedrovánje -a s ( ȃ )
geol. vrtanje za pridobivanje jedra: opraviti jedrovanje

jedrovína -e ž ( í )
les. les iz jedra: plohi iz jedrovine

jedrovít -a -o prid. ( ȋ )
1. star. ki z malo besedami pove bistveno; jedrnat : jedrovit govor / jedrovit stil / jedrovit sestavek o numizmatiki
2. star. čvrst , krepek : jedrovite prsi / jedrovito dekle
3. zastar. gost 2 , kompakten : jedrovita gmota ; kopati v jedrovito črno steno

jedrovítost -i ž ( ȋ )
star. jedrnatost : jedrovitost v izražanju / jedrovitost dialoga

jêdrski -a -o prid. ( ē )
1. nanašajoč se na pozitivno naelektren središčni del atoma: jedrske raziskave / jedrska energija / jedrski inštitut / jedrska fizika fizika, ki raziskuje atomsko jedro
fiz. jedrska reakcija reakcija med atomskimi jedri ali med atomskim jedrom in osnovnimi delci ; jedrske sile sile, ki delujejo med protoni in nevtroni ; jedrsko gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija
2. nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije: ladja na jedrski pogon ; jedrska bomba ; jedrska elektrarna / raketno oporišče z jedrskim orožjem / prepoved podzemeljskih jedrskih eksplozij eksplozij jedrskih bomb
// nanašajoč se na jedrsko orožje: jedrsko oboroževanje / jedrska vojna / publ. spopad med jedrskimi silami

jedúh -a m ( ȗ )
knjiž. požeruh : ne bom podpiral lenih jeduhov

jédva 1 prisl. ( ẹ̑ )
zastar. komaj 1 : tako so majhni, da jih je jedva opaziti

jédva 2 vez. ( ẹ̑ )
zastar. komaj 2 : jedva se je vrnil, je že zbolel

jeep gl. džip

jéglič -a in jeglìč -íča m ( ẹ̑; ȉ í )
bot. rastlina z zraščenimi listi v cvetih, ki so posamezni ali v kobulih, Primula: razporeditev listov pri jegličih / brezstebelni jeglič trobentica ; kranjski jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica ; lepi jeglič prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula

jeglíči -ev m mn. ( í ī )
nar. (prosena) kaša: šele doli za Mariborom .. je dobil vrečo prosenih jegličev (Prežihov)

jegúlja -e ž ( ú )
1. dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski ocean: jegulje potujejo na drstišča ; loviti jegulje ; gibčen kot jegulja ; izvil se mu je iz rok kot jegulja ; če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja zelo spretno, iznajdljivo
2. ekspr. neodkrit, zvit, priliznjen človek: ima ga za jeguljo in podpihovalca

jegúljast -a -o prid. ( ú )
1. tak kot pri jegulji: jeguljasto zvijanje
vet. jeguljasta proga proga temnejše dlake vzdolž hrbta živali
2. ekspr. neodkrit , zvit , priliznjen : jeguljast samoljubnež / jeguljast značaj

jegúlji -a -e ( ȗ )
pridevnik od jegulja: jegulja koža

jegúljica -e ž ( ú )
manjšalnica od jegulja: mlade jeguljice

jegúljiti -im nedov. ( ú ȗ )
zvijajoče se premikati: močeril okorno jegulji po blatu
ekspr. nikar ne jegulji, povej naravnost ne izmikaj se

jèh medm. ( ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jeh, jeh, hudo je

jèhata medm. ( ȅ )
star. jej , jedet : jehata, kaj takega pa še ne / jehata, saj res

jéhovec -vca m ( ẹ̄ )
pripadnik verske skupnosti, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje: napovedi jehovcev

jéhovka -e ž ( ẹ̄ )
pripadnica verske skupnosti, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje: bila je navdušena jehovka

Jehôvov -a -o prid. ( ȏ )
rel., v zvezi Jehovova priča pripadnik verske skupnosti, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le za najvišje bitje: gradnja izobraževalnega centra Jehovovih prič ; zemljišče v lasti krščanske verske skupnosti Jehovovih prič ; zborovanje Jehovovih prič / predstavniki Jehovovih prič

jéhovski -a -o ( ẹ̄ )
pridevnik od jehovec: jehovska literatura

jèhtana medm. ( ȅ )
star. jej , jedet : jehtana, to bi pa rad videl

jêj in jèj medm. ( ȇ; ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jej, kako grozno je to ; jej, jej, kaj bo iz tebe
// izraža začudenje, presenečenje: jej, da si tukaj ; jej, kako se sveti

jêjdeta in jèjdeta [ jejdəta ] medm. ( ȇ; ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejdeta, jejdeta, kaj bo
// izraža začudenje, presenečenje: jejdeta, kako si čedna / jejdetana

jêjêj in jèjèj medm. ( ȇ-ȇ; ȅ-ȅ )
jej , jedet : jejej, še pozdravi te ne / jejej, samo zlato

jêjhata in jèjhata medm. ( ȇ; ȅ )
star. jej , jedet : jejhata, saj jo bo udaril / jejhata, koliko sveta si videl

jêjmene in jèjmene medm. ( ȇ; ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejmene, to je pa zares hudo ; jejmene, jejmene, kje so pa naši
// izraža začudenje, presenečenje: jejmene, kako si že velik

jêjtana in jèjtana medm. ( ȇ; ȅ )
jej , jedet : o jejtana, saj nas bo zasulo / jejtana, kaj ga ne poznaš?

jêjzes in jèjzes [ jejzəs ] medm. ( ȇ; ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejzes, jejzes, kaj bo iz tega / jejzesna ; jejzesta ; jejzestana

jêjžeš in jèjžeš [ jejžəš ] medm. ( ȇ; ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jejžeš, saj boš padel / jejžešna ; jejžešta ; jejžeštana

jék tudi jèk jéka m ( ẹ̑; ȅ ẹ́ ) knjiž.
1. ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov; odmev : klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek ; jek strela
fiz. ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se ločeno zaznava
2. kratek, oster, bolečino izražajoč glas: kriku je sledil bolesten jek ; z obupnim jekom se je sesedla ; jek strahu
// kratek, oster glas sploh: vrata so se zaprla z jekom / tišino je presekal jek topovskega strela pok

jéka -e ž ( ẹ́ )
knjiž. odmev , jek : zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov

jékati -am nedov. ( ẹ̄ ) knjiž.
1. dajati kratke, ostre glasove: zvonovi v stolpu so jekali / v rosnem jutru so jekali streli
2. odmevati : njegove besede so jekale od pečin / fantovska pesem je jekala od hiše do hiše

jékavščina -e ž ( ẹ̄ )
jezikosl. čakavski govor z zameno je za nekdanji jat:

jeklár -ja m ( á )
delavec v proizvodnji jekla: rudarji in jeklarji

jeklárna -e ž ( ȃ )
tovarna jekla: skupna proizvodnja jeklarn / železarna ima novo jeklarno obrat za pridobivanje jekla

jeklárski -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo: jeklarska zaščitna oprema ; jeklarsko posvetovanje / jeklarska industrija
metal. jeklarski grodelj grodelj, namenjen predelavi v jeklo ; jeklarska peč peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo

jeklárstvo -a s ( ȃ )
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih izdelkov: dosežki v jeklarstvu
// veda o tem: predavati jeklarstvo

jêklast -a -o prid. ( é )
ekspr. podoben jeklu: razbijati jeklaste plošče ledu / jeklasta svetloba jeklena

jeklén -a -o prid. ( ẹ̄ )
1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak ; jeklena cev, krtača, palica ; jeklene vzmeti ; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči ; ekspr. jekleno nebo
metal. jeklena litina ; teh. jeklena volna
2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti ; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo ; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro
// zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj ; jeklene besede ; za tako zmago je potrebna jeklena volja ; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu
3. zastar. klen 3 , poln : jeklena pšenica ; jekleno zrno
ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom ; ekspr. jekleni ptič letalo ; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo

jeklénec -nca m ( ẹ̄ )
min. rudnina železov karbonat; siderit : nahajališče jeklenca

jeklenéti -ím nedov. ( ẹ́ í )
knjiž. postajati zelo odločen, nepopustljiv: armada je jeklenela v bojih / volja, značaj mu jekleni

jekleníca -e ž ( í )
jeklena vrv: pot je zavarovana z jeklenico ; nosilna, varovalna, vlečna jeklenica

jeklenína -e ž ( í )
izdelki iz jekla: trgovati z jeklenino / obdan z jeklenino z jeklom

jekleníti -ím nedov. ( ī í )
knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: samozavest in vera vase jih je jeklenila ; vojaki so v težkih bojih jeklenili svoje vrste
// krepiti , utrjevati : jekleniti svojo moč, duševne sile

jeklénka -e ž ( ẹ̄ )
1. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom: polniti jeklenke s kisikom ; priključiti jeklenko na aparat ; jeklenka z ogljikovim dvokisom ; zapreti ventil na jeklenki / jeklenka za butan
2. knjiž. krogla , izstrelek : jeklenke so mu žvižgale mimo glave ; strojnice so bruhale jeklenke
3. pog. jeklena smučarska ali ribiška palica: bambusovke in jeklenke

jeklénost -i ž ( ẹ̄ )
ekspr. velika odločnost, nepopustljivost: uspeli so zaradi trdne volje in jeklenosti / jeklenost značaja

jeklína -e ž ( í )
star. jeklenina , jeklovina

jeklíti -ím nedov. ( ī í )
knjiž. delati kaj zelo odločno, nepopustljivo: jekliti voljo
// krepiti , utrjevati : jekliti mišice s športom

jêklo -a s ( é )
zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin: kovati, proizvajati jeklo ; veliki bloki jekla ; rezilo iz jekla ; železo in jeklo ; ima mišice, kot bi bile iz jekla / kaliti jeklo ; nož iz nerjavečega jekla ; pren., ekspr. poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla
metal. elektro jeklo elektrojeklo ; kromovo jeklo ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma ; legirano jeklo ; teh. hitrorezno jeklo ; konstrukcijsko jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev ; paličasto jeklo ; plemenito jeklo ; vzmetno jeklo
// star. meč 1 , nož : porinil mu je jeklo med rebra ; žvenketanje jekel

jeklobrúsec -sca m ( ȗ )
brusilec jeklenih izdelkov: priučiti jeklobrusce

jeklolivárna -e ž ( ȃ )
livarna, v kateri se uliva jeklo: modernizacija jeklolivarne

jekloréz -a m ( ẹ̑ ẹ̄ )
um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v jekleno ploščo omogoča zelo veliko odtisov: ukvarjati se z jeklorezom in bakrorezom
// odtis v tej tehniki: krajinski jeklorezi

jeklorézec -zca m ( ẹ̑ )
kdor dela jekloreze: umetniško nadarjen jeklorezec

jeklotísk -a m ( ȋ )
tisk. tehnika globokega tiska z jeklene plošče: tiskati vizitke v jeklotisku

jeklovína -e ž ( í )
izdelki iz jekla: prodajati jeklovino / zven jeklovine jekla

jeklovléka -e ž ( ẹ̑ )
teh. izdelovanje jeklenih palic z vlečenjem jekla v hladnem stanju: zaposlen je pri jeklovleki / nova hala jeklovleke

jékniti -em dov. ( ẹ́ ẹ̑ )
dati kratek, oster, bolečino izražajoč glas: jekniti od bolečine ; ekspr. bil je ves črn od udarcev, pa ni jeknil ; pren. srce v njem je jeknilo
// dati kratek, oster glas sploh: potegnil je z lokom, gosli so jeknile ; zvon je jeknil / v noč so jeknila povelja ; brezoseb., knjiž. iz stolpa je jeknilo dve udarilo
knjiž. ustrelil je, gozd je jeknil iz gozda se je zaslišal odmev ; ekspr. oče, nikar, je jeknil rekel z ostrim, bolečino izražajočim glasom

jekomér -a m ( ẹ̑ )
navt. elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom; ultrazvočni globinomer : uporabljati pri raziskovanju morja jekomer

jél [ jeu̯ ] ž ( ẹ̑ )
nar. jelka : visoke jeli

jéla -e ž ( ẹ́ )
star. jelka : visoke, vitke jele

jélčica -e ž ( ẹ́ )
knjiž. jelkica : posekati jelčice

jêlen -éna m ( é ẹ́ )
1. hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove: jeleni se pojajo ; čreda, sledovi jelenov ; lov na jelene / severni jelen v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica rogove
// samec te živali: ustreliti jelena ; jelen in košuta ; dirja kot jelen
2. nar. rjavkasto siv vol, rjavec: sivec in jelen
lov. jelen beči, ruka ; pal. orjaški jelen zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe ; šport. streljanje na bežečega jelena streljanje na premikajočo se figuro jelena s tarčo

jelénče -ta s ( ẹ̑ )
knjiž. jelenček : živahno jelenče ; otroci se podijo kot jelenčeta
lov. jelen v drugem letu starosti

jelénček -čka m ( ẹ̑ )
manjšalnica od jelen: košuta z jelenčkom

jelenína -e ž ( ī )
jelenje meso: pečena jelenina ; prodajati jelenino in srnino

jelenjád -i ž ( ȃ )
več jelenov, jeleni: jelenjad dela škodo ; nadzorovati jelenjad v lovišču ; srnjad in jelenjad

jelénji -a -e prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na jelene: jelenji mladiči ; jelenje meso, rogovje / pog. brisati z jelenjo kožo s krpo iz jelenovine
tekst. jelenje usnje močna bombažna, gosto tkana tkanina, ki je na narobni strani kosmatena ; vet. jelenji vrat vrat, ki je podobno usločen kot pri jelenu

jelénka -e ž ( ẹ̄ )
star. košuta : mlade jelenke
bot. gorska rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v kobulih, Athamanta

jelénov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na jelena: najti jelenovo sled / jelenovo meso / rokavice iz jelenovega usnja jelenovine, irhovine ; pog. čistiti okna z jelenovo kožo s krpo iz jelenovine
bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium ; gastr. jelenova sol sredstvo za rahljanje medenega testa

jelénovec -vca m ( ẹ́ )
bot. grmičast lišaj belkasto sive barve, Cladonia rangiferina: preživljanje severnih jelenov z jelenovcem
bot. rastlina s pernatimi listi in rdečkastimi ali belimi cveti v kobulih, Laserpitium ; lov. velik nož za odstranjevanje drobovja veliki divjadi

jelenovína -e ž ( í )
mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: hlače, rokavice iz jelenovine / čistiti z jelenovino s krpo iz jelenovine

jèli 1 -te člen. ( ȅ )
star. ali ne, kajne: ne ubogaš matere, jeli ; zdaj vam je že lažje, jelite ; jelite da še ne greste

jèli 2 in jeli člen. ( ȅ )
zastar. uvaja vprašanje; ali 1 : jeli kdo verjame / v vezniški rabi, v odvisnih vprašalnih stavkih ugiba, jeli bo dež ali, če

jélka -e ž ( ẹ́ )
1. iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem: jelka medi ; vitke jelke ; raven ko jelka
bot. kanadska jelka iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea ; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko
// novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: organizirati novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico

jélkica -e ž ( ẹ́ )
nav. ekspr. manjšalnica od jelka: posekati lepo jelkico za novoletno jelko

jélkin -a -o ( ẹ́ )
pridevnik od jelka: jelkino seme

jélkov -a -o prid. ( ẹ́ )
jelov : jelkov gozd

jélo -a s ( ẹ́ )
star. jed , jedača : mize so bile polne jela in pila / zmanjkalo je jela hrane, živeža ; dajal mu je delo in jelo hrano / sesti k jelu k jedi
preg. brez dela ni jela

jélov -a -o in jelôv in jelòv -ôva -o prid. ( ẹ́; ó; ȍ ó )
nanašajoč se na jelko: jelov les, storž ; jelovi vršički / jelov gozd

jelôvec -vca m ( ō )
nar. gorenjsko jelka : medeči jelovec

jelovína -e ž ( í )
1. jelov les: grobo obdelana jelovina ; klopi, miza iz jelovine
2. jelov gozd: velike površine jelovine
3. nar. les iglavcev:

jélovje in jelôvje -a s ( ẹ́; ȏ )
jelov gozd: iti skozi jelovje ; živi v jelovju ; temno jelovje / skrit med jelovjem jelovim drevjem

jélša -e [ jeu̯ša ] ž ( ẹ́ )
drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi: z jelšami obrasel potok ; jelše in vrbe
bot. črna jelša s temnim lubjem, ki raste na vlažnih tleh, Alnus glutinosa ; siva jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana ; zelena jelša ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis

jélšev -a -o [ jeu̯šev- ] prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na jelšo: jelšev les ; jelševo listje, lubje / jelšev grm ; jelševo drevje / jelšev gozd
nar. vzhodnoštajersko jelševa gospoda jara gospoda

jélševec -vca [ jeu̯ševəc ] m ( ẹ́ )
zool. večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus: okusno meso jelševcev

jelševína in jélševina -e [ jeu̯ševina ] ž ( í; ẹ́ )
1. jelšev les: uporaba krhke jelševine
2. jelševo drevje, grmovje: ob bregu je rasla visoka jelševina

jélševje -a [ jeu̯šeu̯je ] s ( ẹ́ )
jelševo drevje, grmovje: jelševje zarašča travnik ; skriti se v jelševje ob potoku / krčiti jelševje jelšev gozd / delati butare iz jelševja jelševih vej

jélševka -e [ jeu̯šeu̯ka ] ž ( ẹ́ )
1. nar. užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev; mala štorovka : nabirati jelševke
2. zool. vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril, Sialis lutaria: uporaba jelševke za ribjo hrano

jélšje -a [ jeu̯šje ] s ( ẹ̄ )
jelševje : ob reki so rasli topoli in jelšje ; skriti se med jelšje

jélšnica -e [ jeu̯šnica ] ž ( ẹ̑ )
nar. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami; babica : vitke jelšnice

jemálec -lca [ jemau̯ca tudi jemalca ] m ( ȃ )
kdor kaj jemlje, vzame: zmeraj je več jemalcev kot dajalcev / jemalci posojil

jemálen -lna -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na jemanje: jemalne težnje / jemalne naprave ; jemalno orodje

jemánje -a s ( ȃ )
glagolnik od jemati: jemanje in dajanje / jemanje podkupnine / jemanje kruha iz peči / neresno jemanje dolžnosti / jemanje zdravil

jemáti jêmljem nedov. , jemljíte; jemál ( á é )
1. delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: delavci so jemali orodje in odhajali ; jemali so ji jabolka iz rok in jedli ; pazljivo je jemala denar od kupca ; garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke / jemati kri z brizgalko ; jemati vzorce kamnin / jemati zrnje v dlani prijemati, zajemati ; jemati otroka v naročje, pribor v roke / jemati denar na posodo ; jemati zemljo v zakup
// delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: na pot jemlje le najnujnejše ; otrok ne smete jemati v gostilno / na potovanja jemlje s seboj tudi družino / ne jemlji dežnika, saj bo sonce
// prevzemati , dvigati : kupci so jemali blago pri posebnem okencu ; med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj / dopust navadno jemlje za mesec avgust
2. delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a) kar se mu da, ponudi: dajati je bolje kot jemati ; jemati darila, podkupnino ; nerad je jemal podporo od staršev
b) kar je na razpolago: jemal je le dobro blago ; za tako nalogo je jemal le najpogumnejše / pog. spet jemljejo borovnice odkupujejo / turisti jemljejo najraje sobe ob morju najemajo ; jemati na vlaku drugi razred
c) kar se ne da: okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti ; mlinarji so jemali preveliko merico ; če jim niso dajali, so jemali s silo ; jemati si vedno več pravic, svobode / kot grožnja otrokom poredne otroke jemljejo cigani / jemati davke, obresti zahtevati / evfem. še kot otrok se je naučil jemati krasti / star. jemali so trdnjavo za trdnjavo zavzemali, osvajali
č) zaradi pravil igre: pri kartanju je zmeraj jemal / jemati s kraljico kmete izločati jih iz igre
3. navadno z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji: pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili ; s silo so jim jemali orožje iz rok / jemati staršem otroke / jemali so jim čine, naslove, pravice / jemati ljudem delo, zaslužek
// povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več: jemali so bogatim in dajali revnim ; kri so mu jemali, ne pa dajali / družabno življenje jim jemlje dosti časa ; jemati komu pogum, ugled, voljo / sosednja hiša nam jemlje svetlobo ; plevel jemlje zemlji hranilne snovi / ekspr. povodnji so jim jemale pridelke
4. povzročati, delati, da je česa manj ali ni več: jemati od celote ; jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna / na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega ; pomladansko sonce jemlje sneg tali ; na tem bregu voda material jemlje odnaša / ekspr. pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi spomladi in jeseni so navadno umirali
// ekspr. delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vidno jemala ; brezoseb. nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5. delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejemati :
a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju spet jemljejo nove delavce ; na tej šoli bodo jemali le odlične učence / takih fantov ne jemljejo v svojo družbo / jemati abonente na hrano in stanovanje ; jemati absolvente v službo
b) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: po prvem bodo spet jemali v čiščenje ; jemati čevlje v popravilo / jemati kaj v obravnavo, pretres obravnavati kaj ; jemati okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi
// delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos: pogostoma so jo jemali za botro ; bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce / knjiž. jemati koga v zakon poročati se s kom ; jemali so jih za žene se poročali z njimi
6. s prislovnim določilom delati, da pride kaj z določenega mesta: jemati z loparjem kruh iz peči ; jemati opeko s strehe, verižico z vratu / spomladi jemljejo repo iz jame
// delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol / jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe / jemati denar iz obtoka ; zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša dela
7. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: denar za plače so jemali iz dotacij ; jemati izraze iz živega govora ; rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje črpa, dobiva ; ekspr. le kje bo jemal, da bo vse vrnil ; od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje / celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal ; pog.: knjige jemlje v knjižnici si izposoja ; kavo jemlje zmeraj v isti trgovini kupuje, nabavlja
8. pog., z oslabljenim pomenom delati kaj za predmet dela: pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila ; kosci so jemali vsakič po četrt travnika / tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati preskakovala
// v zvezi z za uporabljati , imeti : za osnovo jemlje grob material ; za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
// predelovati (pri pouku), obravnavati: pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov ; tega še niso jemali / šol. žarg. jemati naprej obravnavati novo snov
9. s prislovnim določilom načina imeti določen odnos do česa: tega opozorila ne smete jemati za šalo ; ekspr. njegove besede jemljejo za čisto resnico ; jemati kaj resno, tragično ; jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo / jemati pravo kot skupek predpisov / jemati koga za zgled
10. delati, da pride kaj v telo: jemlje tablete proti glavobolu ; zdravilo jemljite v predpisani količini ; jemati kapljice uživati jih / jemati kapljice za oči kapati si jih v oči
11. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: jemati mero za zavese ; star. jemati slovo (od koga, česa) poslavljati se
pog., ekspr. vse jemlje hudič, vrag vse propada ; ekspr. nenavadna lepota jim je jemala dih zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti ; pog., ekspr. stroji so jemali konec na dežju se kvarili, uničevali ; pog., ekspr. čisto sam konec jemlje umira ; pog. avtobus jemlje potnike na vseh postajah se ustavlja, da potniki vstopijo ; to drevo jemlje preveč prostora zavzema ; pog. jemal je ure iz angleščine zasebno se je je učil ; pog. močna svetloba mu je jemala vid ga je slepila ; besede mi je jemal z jezika, iz ust govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz ; ekspr. njenega imena ne smeš jemati na jezik omenjati, izgovarjati ; ekspr. jemati koga na muho, na piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja ; ekspr. jemati krivdo, odgovornost nase biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde ; ekspr. jemljem na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava ; star. delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar se ne meni zanj ; ekspr. očeta je redkokdaj jemal v misel ga omenjal, se ga spominjal ; to knjigo je večkrat jemal v roke jo prebiral, bral ; ekspr. z žalostjo jemljem pero v roke začenjam pisati, pišem ; jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim) braniti ga, varovati ga ; ekspr. jemlje resnico v zakup misli, da jo samo on pozna ; jemati rezultate ankete s pridržkom ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma ; v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov da dela za službo tudi doma ; nižje pog. jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez z višjim glasom spremljal melodijo ; pog. jemati (zanke) dol snemati ; pog. jemati besedo nazaj preklicevati obljubo, sklep, izjavo ; pog. kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj ne zamenjujejo, ne sprejemajo ; pog. previsoko jemlješ poješ, igraš previsoke tone ; zastar. sod je jemal dobrih petdeset litrov meril, držal ; knjiž. jemati si ženske imeti z njimi spolne odnose ; pog. to si preveč jemlje k srcu zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja

jemljáj -a m ( ȃ )
knjiž. enkraten sprejem česa pri uživanju: dva jemljaja zdravila

jémnasta in jèmnasta medm. ( ẹ̑; ȅ )
star. jej , jedet : jemnasta, kako je bilo hudo / jemnasta, kako lepa je na sliki

jén -a m ( ẹ̑ )
denarna enota Japonske: dati letno več milijonov jenov za žrtve atomske bombe
// kovanec v vrednosti te enote: srebrni jeni

jénjati -am dov. ( ẹ̄ )
star. nehati 1 , prenehati : jenjati govoriti, peti, žvečiti / bolečine so jenjale / težko je ugotoviti, kje se jenja ena hiša in začne druga konča

jenjávati -am nedov. ( ȃ )
star. nehavati , ponehavati : burja jenjava ; vročina jenjava

jenjeváti -újem nedov. ( á ȗ )
star. nehavati , ponehavati : veter jenjuje

jénki -ja m ( ẹ̑ ) slabš.
1. v neameriškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil: odpor proti jenkijem
2. v južnih deželah Združenih držav Amerike prebivalec severnih dežel Združenih držav Amerike: priseljeni jenkiji

jénkijevski -a -o prid. ( ẹ̑ )
jenkijski : jenkijevske lastnosti

jénkijski -a -o prid. ( ẹ̑ )
v neameriškem okolju nanašajoč se na jenkije: jenkijske navade / jenkijska politika

jénski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na Jeno: jenska univerza / jenska posoda posoda iz jenskega stekla ; jensko steklo steklo, odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom

jénštrle -a m ( ẹ́ )
nekdaj tlak iz apna in peska: v veži so imeli še jenštrle

jêr -a m ( ȇ )
jezikosl. trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki znak: označevati mehkost soglasnika z jerom
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:

jéra in Jéra -e ž ( ẹ̑ )
ekspr., v zvezi mila jera in mila Jera malodušen, neodločen človek: domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer ; drži se kakor mila jera ima malodušen, neodločen izraz / kot psovka zakaj se pa niste uprli, mile jere
// kdor (rad) joka: ti otroci so mile jere

jerálnik -a m ( ȃ )
les. orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os: žagati ob jeralniku

jerán in jeràn -ána m ( ȃ; ȁ á )
les. dleto s poševnim rezilom: z jeranom dolbsti les

jeránovec -vca m ( ȃ )
pristaš Jeranovih kulturnih in moralnih nazorov: boj s prvaki in jeranovci

jérati -am nedov. ( ẹ̑ )
les. prižagovati, žagati poševno na vzdolžno os: čeliti in jerati les

jérbas -a m ( ẹ́ )
okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema: dati jerbas na glavo ; plesti jerbase ; nesti koscem zajtrk v jerbasu ; jerbas češenj

jérbašček -čka m ( ẹ́ )
manjšalnica od jerbas: pospraviti šivanje v jerbašček ; poln jerbašček kruha

jeréb -a m ( ẹ̑ )
zool., v zvezah: gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia ; skalni jereb sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca

jerébar -ja m ( ẹ̑ )
lov. lovec na gozdne jerebe: izkušen jerebar

jerebíca -e ž ( í )
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in travnikih: jerebica crlika ; či či, se sklicujejo jerebice ; loviti jerebice
lov. kita jerebic ; zool. snežna jerebica ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela; belka

jerebíčar -ja m ( ȋ )
agr. nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni; prepeličar : koks in jerebičar

jerebíčarka -e ž ( ȋ )
vet. kokoš jerebičaste barve: jerebičarke in bele kokoši

jerebíčast -a -o prid. ( í )
podoben jerebici: jerebičasta barva
vet. jerebičasta štajerka

jerebíčica -e ž ( í )
manjšalnica od jerebica: jerebica in jerebičice / kot nagovor no, jerebičica, z nami boš morala

jerebíčji -a -e prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jerebice: jerebičje jajce, meso / ptica jerebičje velikosti

jerebíčka -e ž ( í )
1. manjšalnica od jerebica: mlade jerebičke
2. ekspr. drobno, ljubko dekle: najbolj mi je všeč tistale jerebička / kot nagovor kam greš, jerebička

jerebíka -e ž ( í )
drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v kobulih: cvetoča jerebika ; jerebike v sladkorju

jerebíkov -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na jerebiko: jerebikov les ; jerebikove jagode / jerebikovi zobotrebci

jerebíkovec -vca m ( í )
1. jerebika : nasaditi jerebikovce za okras
2. zlasti v ruskem okolju žganje ali liker iz jerebik: čašica jerebikovca

jerebikovína in jerebíkovina -e ž ( í; í )
jerebikov les: zlepiti plasti figovega lesa in jerebikovine

jeremijáda tudi jeremiáda -e ž ( ȃ )
ekspr. spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna: nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremijad
// tožba , tarnanje : prenehati z jeremijadami ; jeremijade o vsakdanjih težavah

jerí -ja m ( ȋ )
jezikosl. devetindvajseta črka ruske ali ustrezna črka staroslovanskih azbuk: napisati, prebrati jeri
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: izenačenje ija in jerija

jeríča -e ž ( í )
nar. zahodno bodičasta lupina okrog ploda; ježica : kadar pade jeriča na tla, se prekolje in iz nje skoči kostanj

jerihónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na mesto Jeriho: jerihonske razvaline
jerihonske trobente po bibliji trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje Jerihe ; ta pa ima glas kot jerihonske trobente zelo močen
bot. jerihonska roža rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica

jerína -e ž ( í )
geogr. jerovica : Istro pokriva jerina

jêrmen -éna m , mn. stil. jerména s ( é ẹ́ )
1. trak z zaponko, navadno usnjen: odpel je jermene in snel sedlo ; prišiti jermene k nahrbtniku ; zapeti, zategniti jermen ; narediti luknjice v jermen / čeladni jermen s katerim se pripne čelada ; čelni jermen ki se daje na čelo ; čezramni jermen ; pasji jermen na katerem se vodi pes ; jermen za hlače ki drži hlače v pasu
// ozek trak iz usnja sploh: rezati jermene ; splesti bič iz jermenov ; prevezati z jermenom ; jermen za brušenje britve / kupiti nove jermene za čevlje usnjene vezalke
ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal
2. trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki prenaša vrtenje: jermen gladko teče ; mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen ; nadeti, natakniti jermen na jermenico ; konopnen, usnjen jermen / gonilni ali pogonski jermen ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico
lov. sledni jermen dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi s psom ; teh. členasti jermen narejen iz spetih koščkov usnja ; dovajalni jermen za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj ; klinasti jermen ki ima trapezast prerez ; ploščati jermen ki ima nizek in širok pravokoten prerez ; vet. podrepni jermen ki se namesti vprežni živini pod rep

jerménar -ja m ( ẹ̑ )
1. izdelovalec jermenov: torbarji in jermenarji
2. nav. mn., pog. obuvalo z jermeni: bil je v kratkih hlačah in z jermenarji na nogah

jermenárna -e ž ( ȃ )
delavnica za izdelovanje jermenov: ob steni jermenarne so bili razvrščeni biči, uzde in stremena

jerménarski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na jermenarje ali jermenarstvo: jermenarski nož / jermenarski pomočnik / jermenarska obrt

jerménarstvo -a s ( ẹ̑ )
jermenarska obrt: propadanje jermenarstva

jerménast -a -o prid. ( ẹ́ )
ki je iz jermenov: jermenaste sandale / jermenasti korobač
anat. jermenasta mišica mišica, ki je po obliki podobna jermenu

jerménček -čka m ( ẹ̑ )
manjšalnica od jermen: zapeti jermenček ; oblečen je bil v uniformo s številnimi jermeni in jermenčki / kupiti nov jermenček za uro

jerménec -nca m ( ẹ̑ )
jermenček , jermen : zadrgniti čevlje z jermenci ; jermenci in elastika za fračo

jermeníca -e ž ( í )
strojn. kolo na gredi, po katerem teče jermen: jermenica se vrti ; lesena jermenica ; premer, širina jermenice / gnana jermenica ; gonilna jermenica ; jalova jermenica ki se prosto vrti na gredi ; klinasta jermenica s trapezastimi žlebovi za klinasti jermen

jermeník -a m ( í )
lov. kovinski obroček na lovski puški, na katerega se pripne jermen:

jerménje -a s ( ẹ̑ )
več jermenov, jermeni: popravljati jermenje pri uzdi / brnenje strojev in enakomeren tek jermenja / trgovati s tehničnim jermenjem
teh. transmisijsko jermenje

jerménji -a -e ( ẹ̑ )
pridevnik od jermen: jermenja zanka

jerménski -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na jermen: jermenski šivi so popustili
teh. jermensko gonilo gonilo, ki ga sestavljajo jermenice in jermeni ; jermenski prenos prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni ; usnj. jermensko usnje usnje za pogonske jermene

jérob -a m ( ẹ̄ )
star. varuh , skrbnik : imeti jeroba ; postaviti siroti jeroba ; skrben jerob / biti za jeroba / iron. izpregledali bodo in spoznali .. da je čas porušiti plotove, ki so jih postavili človeku duhovni in posvetni jerobi (I. Cankar)

jerobováti -újem nedov. ( á ȗ )
star. biti varuh, skrbnik: jerobovati otroku ; pren., ekspr. niso hoteli, da bi jim jeroboval birokratski režim

jérobski -a -o prid. ( ẹ̄ )
star. varuški , skrbniški : jerobske dolžnosti

jérobstvo -a s ( ẹ̄ )
1. star. varuštvo , skrbništvo : sprejeti jerobstvo
2. ekspr., navadno s prilastkom samovoljno nadzorstvo: znanost se upira državnemu jerobstvu ; drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu

jérovica -e ž ( ẹ́ )
geogr. rodovitna rdeče rjava prst na krasu: na dnu vrtač se nabira jerovica

jersey in džêrsi -ja [ džêrsi ] m ( ȇ )
zelo mehka, raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken: obleka, srajca iz jerseyja ; v prid. rabi: jersey kostim
vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče ; jersey govedo govedo jersey pasme

jêruš -a m ( ȇ )
nar. umetno žganje iz špirita in vode: diši po jerušu ; cenen jeruš

Jerúzalem -a m ( ȗ )
ekspr., v zvezi ti si edini tujec v Jeruzalemu edini, ki ne ve za ta dogodek, novico:

jeruzalémčan -a m ( ẹ̑ )
vino z Jeruzalema v Slovenskih goricah in okolice: jeruzalemčan in ljutomerčan

jeruzalémec -mca m ( ẹ̑ )
jeruzalemčan

jesaul gl. esaul

jêsen 1 -éna m ( é ẹ́ )
visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom: košati jeseni / pog. pohištvo iz jesena jesenovega lesa
bot. mali jesen z belimi cveti, Fraxinus ornus ; veliki jesen z golimi cveti, Fraxinus excelsior

jesén 2 -i ž , tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen ( ẹ̑ )
1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo ; stavba mora biti zgrajena do jeseni ; od jeseni ne piše ; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni ; pospravljati pridelke v jeseni ; deževna, meglena jesen ; pooseb. jesen deli svoje darove / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni
astron. astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata
// za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen ; zgodnja jesen / zunaj je jesen jesensko vreme ; pren., knjiž. v njihovih srcih je jesen
2. ekspr., s prilastkom doba upadanja življenjske moči: usojena mu je bila prezgodnja jesen / jesen življenja

jesénček 1 -čka m ( ẹ́ )
manjšalnica od jesenec: čez zimo so jesenčki lepo zrasli

jesénček 2 -čka m ( ẹ̑ ) bot.
dišeča rastlina z rožnatimi cveti v stoječih grozdih, ki raste po sončnih pobočjih, Dictamnus:

jesénec -nca m ( ẹ́ )
jeseni rojena žival, zlasti prašič: kupil je par jesencev

jeséni prisl. ( ẹ̑ )
v jesenskem času: jeseni ni bilo cementa ; jeseni ti pošljemo grozdja ; lani jeseni je zbolel

jeseníšče -a s ( í )
astron. točka na ekliptiki, v kateri je Sonce ob začetku astronomske jeseni: ugotoviti jesenišče ; Sonce je v jesenišču

jeseníti se -ím se nedov. ( ī í )
nav. 3. os., knjiž. prehajati iz poletja v jesen: leto se jeseni ; brezoseb. jeseni se

jesénje -a s ( ẹ̑ )
jesenovo drevje: vrane posedajo na visokem jesenju

jesénka -e ž ( ẹ́ )
agr. jesenska hruška: poletne vrste in jesenke

jesénov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na jesen 1 : jesenov les ; jesenove veje / jesenov cepec

jesénovec -vca m ( ẹ́ )
vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen

jesenovína -e ž ( í )
jesenov les: uporaba jesenovine za smuči

jesénovje -a s ( ẹ́ )
jesenovo drevje: barve bukovja in jesenovja

jesénovka 1 -e ž ( ẹ́ )
palica iz jesenovega lesa: udarjati z jesenovko

jesénovka 2 -e ž ( ẹ́ )
vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum:

jesénski -a -o prid. ( ẹ́ )
1. nanašajoč se na jesen 2 : lep jesenski dan ; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi ; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki ; jesenske cvetlice ; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet ; jesenska hruška ; jesenska žival rojena v jeseni ; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih ; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel , prileten : bila je že precej jesenska
agr. jesenski dosevek ; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra ; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis ; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea ; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa ; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo ; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les ; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta

jesénščak -a m ( ẹ́ )
agr. ozimni lan: sejati jesenščak

jeséter -tra m ( ẹ́ )
velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke: loviti jesetre ; kaviar iz iker jesetrov

jesetrína -e ž ( í )
jesetrovo meso: postreči z jesetrino

jesétrov -a -o prid. ( ẹ́ )
nanašajoč se na jesetre: jesetrov hrbet / jesetrovo meso

jésih -a m ( ẹ́ )
1. nižje pog. kis : kupiti jesih ; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno
2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih

jésihar -ja m ( ẹ̑ )
nekdaj prodajalec kisa: jesiharji iz Čičarije ; pog. vpije kot jesihar zelo

jésihast -a -o prid. ( ẹ́ )
zastar. kisel , nerazpoložen : biti jesihaste volje

jesíka -e ž ( í )
bot. trepetlika : jesika s trepetajočimi listi

jésti jém nedov. , 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jêjo; jêj in jèj jêjte; jédel jédla, stil. jèl jéla ( ẹ́ )
1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel ; jesti jabolko, juho ; večerjo so jedli brez besed večerjali so ; iti jest ; poklicati jest ; začeti jesti ; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije ; po kosilu navadno jedo kompot ; od skrbi ne je, ne more jesti ; dosti, rad, zmerno je ; ekspr. je za tri zelo dosti ; star. je kot mlatič z velikim tekom ; je kot ptiček zelo malo ; je kot volk hlastno; z velikim tekom ; drugega ne dela, kot je in spi ; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede ; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta ; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta ; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi ; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel
gost. jesti po naročilu jedi po naročilu
// nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli ; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi ; pri njih je jedel zastonj
2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano ; v nekaterih deželah jedo celo mačke ; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo ; jedli so pretežno krompir ; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje
3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo ; uši so začele jesti vrtnico / rja jé železo razjeda ; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša
// ekspr. porabljati , zmanjševati : nizke amortizacije jedo osnovni kapital ; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo
4. povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi : prah ga jé ; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo
// ekspr. vznemirjati , mučiti : samota ga jé ; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev ; star. jesti komis biti pri vojakih ; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, pomanjkanju ; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje ; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite ; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv ; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno ; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža ; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli ; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame) ; preg. kdor ne dela, naj ne je

jéstnik -a m ( ẹ̑ )
nar., nekdaj večja lesena skleda, iz katere skupno jedo pastirji: Na vedrniku so stale golide .. in jestnik (F. Bevk)

jestvína -e ž ( í )
nav. mn. živilo, ki se uporablja za jed: diši po jestvinah ; košara z jestvinami in pijačo / hladne jestvine jedi ; trgovina z jestvinami z živili

jestvínar -ja m ( ȋ )
knjiž. trgovec z jestvinami, špecerist: jestvinar in pek

jestvínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jestvino: jestvinski boni / jestvinska trgovina

jèš [ jəš ] medm. ( ə̏ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ješ, kako to piha / ješ, kaj bo pa zdaj

jéša -e ž ( ẹ́ )
nar. ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče : žarenje oglja na ješi ; vroč ko ješa

jéšč -a -e tudi -- prid. ( ẹ̑ ẹ́ )
ki rad jé: ješči otroci ; fant je ješč ; ješča žival

jéšča -e ž ( ẹ́ )
1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju: bruhati ješčo ; črevesna, želodčna ješča
2. nar. hrana , jed : nositi ješčo oračem

jéšče -a s ( ẹ́ )
med., vet. ješča : v želodcu je dosti ješča

jéščec -a [ ješčəc ] m ( ẹ̑ )
nar. kdor (rad) dosti jé; jedec : Pojedel sem ga [kruha] največ jaz, ker Barbarič ni bil velik ješčec (F. Godina)

jéščen -čna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
ješč : kljub starosti je bila še zelo ješčna

jéščnost -i ž ( ẹ́ )
lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti ; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov

jéščost -i ž ( ẹ́ )
ješčnost : bilo ga je sram pokazati svojo ješčost

ješíva -e ž ( ȋ )
judovska verska šola: študij je končal v budimpeštanski ješivi

jéšprenj -a in jêšprenj -énja m ( ẹ́; é ẹ́ )
oluščena ječmenova zrna: dati ješprenj v klobase ; napraviti ješprenj iz ječmena / v juhi je plaval le kak ješprenj ali fižol / skuhati ješprenj ; ješprenj s prekajeno svinjsko kračo

ješprénjček -čka m ( ẹ̑ )
ekspr. manjšalnica od ješprenj: ni marala jesti ješprenjčka

jéti 1 -ja m ( ẹ̑ )
domnevno bitje, ki živi na Himalaji: dvomiti o obstoju jetija

jéti 2 jámem dov. , jêmi jemíte in jámi jamíte; jél; nam. jét in jèt ( ẹ́ á )
star., navadno sedanji čas ali kot deležnik na -l začeti , pričeti : odpre knjigo in jame brati ; počasi so se jeli odpravljati ; jelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili

jétičen -čna -o prid. ( ẹ́ )
1. ki ima jetiko: jetičen človek ; jetična žival / jetična rdečica na licih
2. ekspr. šibek , slaboten : jetična drevesca ; jetično zelenje / to je jetičen spis

jétičnica -e ž ( ẹ́ )
nav. ekspr. jetična ženska: zamolkli glas jetičnice

jétičnik -a m ( ẹ́ )
1. nav. ekspr. jetičen človek: pokašljevanje jetičnikov
2. bot. rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika, Veronica: ob stezi so rasli jetičnik in koprive

jétičnost -i ž ( ẹ́ )
stanje jetičnega: ugotavljati jetičnost goveda

jétika -e ž ( ẹ́ )
1. nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami: dobiti jetiko ; cepiti proti jetiki ; umreti, zboleti za jetiko ; zatirati jetiko pri govedu / hitra jetika za katero bolnik umre v kratkem času
pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh ; ekspr. moja denarnica ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja
// zastar., navadno s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh; tuberkuloza : ima kostno jetiko
2. slabš. suh, slaboten človek, navadno siten: videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala / kot psovka kaj zabavljaš, jetika

jetníca -e ž ( í )
nav. ekspr. ženska, ki ji je odvzeta prostost: stražiti jetnice

jetníčar -ja m ( ȋ )
zastar. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznik : vzeti v službo nove jetničarje ; opravljati službo jetničarja

jetníčarka -e ž ( ȋ )
zastar. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznica : neprijazna jetničarka

jetník -a m ( í )
nav. ekspr. oseba, ki ji je odvzeta prostost: dati jetnikom prostost ; odpeljati jetnika na zaslišanje ; pogovarjanje jetnikov v celici / spustiti drobnega jetnika iz kletke / star. vojni jetnik vojni ujetnik ; pren. človek je jetnik navad
pravn. jetnik do 1930 kdor prestaja kazen ječe ali težke ječe

jetníški -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jetnike: jetniške barake, celice / progaste jetniške obleke / jetniški paznik do 1945 paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu

jetníšnica -e ž ( ȋ )
1. stavba, v kateri so jetniki: grad je bil med vojno jetnišnica
2. do 1945 stavba na sedežu okrožnih sodišč, v kateri so sodni zapori: jetnišnice in kaznilnice

jetníšničen -čna -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jetnišnico: mrzli jetnišnični zidovi / jetnišnični red

jetníštvo -a s ( ȋ )
stanje, življenje jetnika: v knjigi popisuje svoje jetništvo / star. vojno jetništvo vojno ujetništvo ; pren. hotel se je znebiti domačega jetništva

jétra jéter s mn. ( ẹ́ ẹ̑ )
velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki izloča žolč: zboleti na jetrih ; človeška, živalska jetra ; ima raka na jetrih / zrezati jetra na rezine ; kupiti goveja, telečja jetra / pražena jetra
ekspr. pozna ga do jeter pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe ; pog., ekspr. iti na jetra dražiti, povzročati nejevoljo ; ekspr. ima bela jetra je zelo trdoživ
med. ciroza jeter

jétrca jétrc s mn. ( ẹ́ ẹ̑ )
nav. ekspr. manjšalnica od jetra: velikost jetrc pri piščancu / kupiti telečja jetrca / porcija praženih jetrc

jetrénka -e ž ( ẹ̄ )
min. cinober, ki vsebuje še organske snovi: kopati jetrenko

jétrn -a -o prid. ( ẹ̑ )
nanašajoč se na jetra: jetrni obseg / jetrne bolezni, funkcije / med. žarg. jetrna dieta dieta za bolne na jetrih / jetrna pašteta / tapete jetrne barve
anat. jetrni krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra ; gastr. jetrni riž rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke ; jetrna klobasa klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter ; med. jetrna ciroza

jétrnica -e ž ( ẹ̑ )
klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter: delati jetrnice ; krvavice in jetrnice

jétrnik -a m ( ẹ̑ )
zimzelena rastlina s trokrpimi listi in modrimi cveti: jetrnik in vetrnice

jetrnják -a m ( á )
nav. mn., bot. mahovi z dvoredno olistanimi ali ležečimi, listom podobnimi stebli, Hepaticae: vrste jetrnjakov ; jetrnjaki in glive

jétrva -e ž ( ẹ̑ )
zastar. žena moževega brata; svakinja : obiskati jetrvo

jet set jet seta [ džêt sêt ] m ( ȇ, ȇ )
skupina bogatih ljudi, ki pogosto potuje in navadno živi zelo razkošno: prebiti se v mednarodni jet set ; svet glamurja in jet seta

jéz 1 -a m ( ẹ̑ )
zool. večja sladkovodna riba z močno sploščenimi bleščečimi boki, Leuciscus idus: loviti jeze na umetno muho

jéz 2 -a in m , mn. jezôvi stil. jézi ( ẹ̑ )
naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki ; voda teče čez jez ; betonski jez ; jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami / utoniti v jezu v vodi ob jezu
// knjiž. ovira , zapreka : te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren

jéza -e ž ( ẹ́ )
1. močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje: ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila ; jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame ; ekspr. jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja ; premagati, zadrževati jezo ; knjiž. brzdati, dušiti jezo ; ekspr. hladiti si jezo s psovkami ; ekspr. potlačiti, požreti jezo ; pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo ; ekspr. onemogla, slepa jeza ; izbruh jeze ; bled od jeze ; ekspr. je ves zelen od jeze ; ekspr. pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil / govoriti brez jeze ; raztrgati pismo od jeze ; ekspr. jokati, peniti se, pihati od jeze ; pog., ekspr. kar požrl bi se od jeze ; ekspr. na vso jezo se ga je napil ; v jezi kaj narediti, reči ; z jezo delati jezno, nejevoljno / tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
// ekspr. kar je posledica takega čustva: čutiti gospodarjevo jezo ; braniti otroka pred očetovo jezo
2. nav. ekspr. negativen, odklonilen odnos: kazati jezo ; prizadeval si je potolažiti njihovo jezo ; s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih / hiral je v jezi do sina, na otroke ; razšla sta se v jezi in sovraštvu ; pren., knjiž. jeza usode
3. knjiž., ekspr. silovitost , divjost : jeza valov
ekspr. jeza govori iz njega njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen ; ekspr. dati duška svoji jezi sproščeno izraziti svojo jezo ; ekspr. hladiti si jezo na kom, nad kom z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati, zmanjševati jezo ; ekspr. kuhati jezo na koga biti jezen nanj ; ekspr. stresti, zliti jezo na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati ; star. s sosedovimi so si v jezi so sprti ; nar. babja jeza babje pšeno ; pog. je hitre, nagle jeze se hitro razjezi, razburi ; ekspr. ob taki surovosti ga je popadla sveta, star. pravična jeza pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor ; šalj. jeza škoduje lepoti
rel. dan jeze sodni dan

jézast -a -o prid. ( ẹ́ )
jezljiv , jezav : jezast pijanec

jezàv -áva -o prid. ( ȁ á )
1. ki se (rad) jezi, razjezi: imeti jezavega gospodarja ; jezav je in muhast
2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezavim glasom / jezava nestrpnost

jezávost -i ž ( á )
lastnost jezavega človeka: jezavost ga je že večkrat spravila v neugoden položaj ; čemernost in jezavost

jezbíca -e ž ( í )
grad. naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg: betonska, kamnita jezbica ; jezbica iz fašin

jezdáriti -im nedov. ( á ȃ )
1. večkrat jezditi: spominja se, kako je jezdaril po teh potih ; v takih dnevih je jezdaril okrog / skupine vojakov jezdarijo po mestu jahajo sem in tja
2. ukvarjati se z jahanjem: po dolgem premoru je spet želela jezdariti
3. ekspr. jezditi , jahati : za njimi je jezdarila straža ; molče sta jezdarila proti domu

jezdárjenje -a s ( á )
glagolnik od jezdariti: kratkočasiti se z jezdarjenjem

jézdec -a [ jezdəc ] m ( ẹ̑ )
1. kdor jezdi, zlasti na konju: jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu ; konj z jezdecem / jezdeci dirjajo skozi vas ; krdelo jezdecev
2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: pri urejevanju izložb so potrebni prenosni podstavki in jezdeci ; jezdeci pri pisalnem stroju / obteževalni jezdeci
3. voj., v zvezi španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice: postaviti španske jezdece ; pregraditi ulice s španskimi jezdeci
adm. kartotečni jezdec predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje ; rel. apokaliptični jezdeci

jézden -dna -o prid. ( ẹ̄ )
nanašajoč se na jezdenje: tovorne in jezdne živali / jezdna pot / jezdni bič jahalni bič ; jezdni konj jahalni konj

jézdenje -a s ( ẹ́ )
glagolnik od jezditi: večurno jezdenje / uvrstiti jezdenje med tekmovalne športne discipline jahanje

jézditi -im nedov. ( ẹ́ ẹ̑ )
1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja ; jezditi čez travnik, v mesto ; jezditi na kameli, na konju ; jezditi v diru, v koraku ; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali
2. sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega; jahati : jezdil je brv in pomakal nogi v vodo ; pren., ekspr. klobuk mu jezdi ušesa

jézen -zna -o prid. ( ẹ́ ẹ̑ )
1. ki je v stanju jeze: s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi ; zdaj raje molči, ker si jezen ; bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil ; jezen je odšel ; jezen kot gad ; ekspr. jezen je, da kar piha zelo je jezen / pes je jezen razdražen
// nav. ekspr. ki izraža, kaže jezo: jezni pogledi ; prestrašiti se jeznih besed / jezna užaljenost
2. v povedni rabi ki ima negativen, odklonilen odnos do koga: že dolgo je jezen name in ne govoriva ; jezen je na kolege zaradi obrekovanja ; jezen je na starše, ker so z njim prestrogi ; ekspr. jezen je na ves svet / jezen je na kriminalke, na stripe
3. knjiž., ekspr. silovit , divji : skočiti v jezne valove ; jezni viharji
4. knjiž., ekspr. neugoden , hud : jezni časi / jezna sreča
ekspr. jezni mladenič kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih razmer, norm

jézerce stil. jezérce stil. jezêrce -a s ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
manjšalnica od jezero: utaboriti se ob jezercu ; park z umetnimi jezerci / rumena jezerca luči
anat. solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa

jézerec in jezérec in jezêrec -rca m ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
kdor živi ob jezeru: planinci in jezerci

jézeren stil. jezéren stil. jezêren -rna -o ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
pridevnik od jezero: jezerna voda

jezerína -e ž ( í )
nar. trava na svetu, ki ga obdobno pokrije jezero: kositi jezerino

jezeríšče -a s ( í )
star. močvirje : v starih časih so bila na tem mestu obširna jezerišča

jezerján in jezerjàn -ána m ( ȃ; ȁ á )
knjiž. mostiščar : jezerjani so bili predvsem ribiči

jézerka 1 in jezérka in jezêrka -e ž ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
zool. velika postrv brez rdečih pik; jezerska postrv 1 : jezerka iz Bohinjskega jezera

jezêrka 2 -e ž ( ȇ )
vet. ovca jezersko-solčavske pasme:

jézernat tudi jezérnat tudi jezêrnat -a -o prid. ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
poln jezer: jezernata dežela

jézernica tudi jezérnica tudi jezêrnica -e ž ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
1. geogr. reka ali potok, ki odteka iz jezera: poglabljanje struge jezernice
2. jezerska voda: piti jezernico
3. knjiž. lokvanj : bele jezernice

jézernik tudi jezérnik tudi jezêrnik -a m ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
knjiž. povodni mož, navadno jezerski: strah pred jezernikom

jézero 1 stil. jezéro stil. jezêro -a s ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko: jezero presahne ; napraviti jezero z umetno pregrado ; reka se izliva v jezero ; cesta je speljana ob jezeru ; voziti se po jezeru ; kopati se v jezeru ; čisto, globoko jezero ; breg, dno, gladina jezera / akumulacijsko, naravno, umetno jezero ; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska / Bohinjsko jezero / na tej strani jezero odteka jezerska voda
geogr. ledeniško jezero nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik ; podzemeljsko jezero v kraškem podzemlju ; presihajoče jezero ; grad. zajezitveno jezero
// ekspr., s prilastkom kar je podobno jezeru: iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora ; jezera trave / pesn. Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele gore sanj (G. Strniša)
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: potočila je jezero solz ; jezero nadlog

jézero 2 in jêzero -a tudi -- s , rod. mn. tudi jezér ( ẹ̑; ȇ )
zastar. tisoč 1 : dve jezeri vojakov

jézerski 1 tudi jezérski tudi jezêrski -a -o prid. ( ẹ̑; ẹ̑; ȇ )
nanašajoč se na jezero, vodo: jezerska gladina ; jezersko dno / jezerske usedline / jezerske ribe, školjke
zool. jezerska postrv velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris

jezêrski 2 -a -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na Jezersko: jezersko turistično območje
vet. jezersko-solčavska pasma pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa

jèzes [ jezəs ] medm. ( ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezes, da se mu ni kaj zgodilo / jezesna ; jezesta ; jezestana

jézica -e ž ( ẹ́ )
ekspr. manjšalnica od jeza: počakal je, da se ji je jezica polegla, razkadila ; požreti jezico ; zadrževana jezica ; solze jezice

jezíčast -a -o prid. ( í )
po obliki podoben jeziku: jezičasta deščica / jezičasta oblika
bot. jezičasti cvet cvet v košku, ki ima venčne liste zraščene v enotno, jeziku podobno ploskev

jezíček -čka m ( ȋ )
1. manjšalnica od jezik:
a) mačica ga je lizala z jezičkom ; kazala je rdeč jeziček
b) ognjeni jezički ; stopnice je razsvetljeval trepetajoč plinski jeziček
2. jeziku podoben predmet ali tak del priprave: odpreti konzervo tako, da se potegne za jeziček ; jeziček v zaponki ; pritisniti na jeziček samokresa na petelina
// tak del na tehtnici, ki kaže ravnotežje: jeziček se na tehtnici nagne, premakne
// glasb. majhen, prožen kos lesa ali kovine v instrumentu, ki pod vplivom zračnega toka tvori zvok: kovinski jeziček
3. anat. jezičasti podaljšek mehkega neba: jeziček se trese ; jeziček je vnet
ekspr. jeziček se ji je razvezal začela je (dosti, sproščeno) govoriti ; ekspr. jeziček ji teče spretno, z lahkoto govori, se izraža ; ekspr. malo počakajte, to ji bo še tekel jeziček rada bo govorila, povedala ; publ. biti, tvoriti jeziček na tehtnici odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani ; knjiž. jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali
voj. jeziček priprava pri bombi, ki se izvleče, da se aktivira ; zool. jeziček žlebasto podaljšane zadnje čeljusti pri čebelah ; žel. jeziček kretnice gibljivi del

jezíčen 1 -čna -o prid. ( ȋ )
1. nanašajoč se na jezik 1: jezične mišice / jezična konica / opazovati jezično barvo jezikovo
2. zastar. jezikoven : jezični pouk
ekspr. jezični dvoboj besedni dvoboj
anat. jezični koren skrajni zadnji del jezika ; glasb. jezična piščal piščal, ki ima jeziček ; jezikosl. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom

jezíčen 2 -čna -o prid. ( ī )
1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci ; celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
2. star. zgovoren , klepetav : jezičen in uren kramar
star. jezični dohtar odvetnik, advokat

jezíčiti -im nedov. ( í ȋ )
jezikati : kaj pa jezičiš, tiho bodi in pojdi

jezíčljiv in jezičljív -a -o prid. ( ȋ; ī í )
knjiž. jezičen 2 , jezikav : jezičljiva ženska

jezíčnež -a m ( ȋ )
ekspr. jezičen moški: krotiti jezičneže ; za take jezičneže je palica

jezíčnica -e ž ( ȋ )
ekspr. jezična ženska: vtikala se je v kupčijo, čeprav se, jezičnica, ni nanjo prav nič razumela ; opravljive jezičnice / neugnana jezičnica

jezíčnik -a m ( ȋ )
1. knjiž., ekspr. jezičen moški: vaški jezičniki ; kritiziranje jezičnikov / še pregovoril vas bo, jezičnik / zastar. slaven jezičnik govornik
2. jezikosl. zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom: jezičniki in nosniki
// soglasnik, tvorjen z jezikom: ustničniki in jezičniki

jezíčnost -i ž ( ī )
ekspr. lastnost jezičnega človeka: zaradi jezičnosti ga je imel za slabšega, kot je v resnici bil ; ženska jezičnost

jêzik -íka m ( é í )
1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca ; dvigniti, premikati jezik ; položiti tableto na jezik, pod jezik ; ugrizniti se v jezik ; ima rdeče pike na jeziku ; tleskati z jezikom ; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik ; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku ; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik ; jezik v omaki
// kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju ; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki ; jeziki gorečih sveč ; ognjeni jeziki so lizali streho plameni
2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil ; ekspr.: kaj nimaš jezika ; si izgubil, slabš. požrl jezik ; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš ; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil ; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel ; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno , težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
// ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva ; malo bolj pazi na svoj jezik ; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem ; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je ; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti
// nav. mn., pog. klepetulja , opravljivec : ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela ; boji se jezikov ; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi) ; kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav
3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja ; bogatiti jezik z novimi izrazi ; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik ; prevajati iz slovanskih jezikov ; predavati v tujem jeziku ; italijanščina je blagoglasen jezik ; klasični, moderni jeziki ; skrbeti za enotnost jezika ; uporabniki jezika ; besedni zaklad kakega jezika ; zgodovina jezika ; zvrsti jezika ; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet ; uči se, zna jezike tuje jezike ; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik ; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti ; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja ; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere ; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov ; narodni jezik ; svetovni jezik ki je zelo razširjen
// navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik ; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik ; jezik ekspresionistov ; jezik protestantskih piscev / otroški jezik ; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana ; Cankarjev jezik stil
4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik ; čebelji, ptičji jezik ; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule ; jezik grbov grbi
// knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik ; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni
5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano ; povedati kaj v filozofskem jeziku ; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča ; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode ; govoriti v jeziku reforme
ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati ; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna ; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal ; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto ; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro ; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko ; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo ; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči ; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo ; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj ; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati ; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori ; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža ; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali ; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj ; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja ; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči ; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti ; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati ; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja ; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost ; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa ; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel ; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali ; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori ; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti ; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati ; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav ; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati ; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal ; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel ; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori ; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz ; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače ; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku ; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje ; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori ; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni ; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril ; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril ; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem ; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja ; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel ; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih ; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče ; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti ; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena ; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav ; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl ; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril ; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva ; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati ; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj ; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače ; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil ; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih ; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana ; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori ; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati ; nar. jezik v zvonu se maje kembelj ; pog. imeti dober jezik spretno govoriti ; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti ; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način ; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori ; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju ; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav ; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju ; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen , strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv ; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori ; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker ; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
anat. podraščen jezik ; koren jezika skrajni zadnji del jezika ; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium ; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum ; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum ; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis ; etn. jezik premični del trlice ; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika ; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge ; jezikosl. fleksijski jeziki ; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi ; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila ; kentumski jeziki ; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti ; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva ; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori ; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe ; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika ; umetni jezik ; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori ; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov ; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini ; pravn. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih ; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje ; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov ; programski jezik fortran ; šol. učni jezik v katerem poteka pouk ; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu ; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list

jezikáč -a m ( á )
slabš. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: izogibati se jezikačev ; lenuh in jezikač

jezikálo -a s ( á )
jezikač : kakšno jezikalo je ta človek

jezikánje -a s ( ȃ )
glagolnik od jezikati: naveličal se je njenega jezikanja ; jezikanje na račun šole je prenehalo / odvaditi otroka jezikanja

jezíkast -a -o prid. ( í )
1. po obliki podoben jeziku: jezikasti listi, plameni
2. slabš. jezičen 2 : jezikasta ženska

jezikáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala ; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name
// predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem ; pojdi in ne jezikaj ; otroci radi jezikajo
// slabš. govoriti , pripovedovati : jezikati neslanosti ; ne jezikajte, kar vam pride na misel
2. slabš. opravljati 2 , obrekovati : naj jezikajo, počasi bodo že pozabili ; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo
3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali ; sence jezikajo na tleh

jezikàv -áva -o prid. ( ȁ á )
ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska
// ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci

jezikávec -vca m ( ȃ )
ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec

jezikávost -i ž ( á )
ekspr. lastnost jezikavega človeka: ni mogel prenašati njene jezikavosti

jezikávt -a m ( ȃ )
jezikač : nastopiti proti jezikavtom

jezikočeljústnica -e ž ( ȗ )
biol. koščica podjezičnega obloka, ki je del sklepa med spodnjo čeljustjo in lobanjo: razvoj jezikočeljustnice v stremence pri sesalcih

jezikoslôvec -vca m ( ȏ )
strokovnjak za jezikoslovje: sestanek jezikoslovcev ; sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije

jezikoslôven -vna -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na jezikoslovje: jezikoslovna knjiga / moderni jezikoslovni nazori / zastar. jezikoslovne napake jezikovne

jezikoslôvje -a s ( ȏ )
veda o jeziku: jezikoslovje in filologija / slovansko jezikoslovje
jezikosl. diahrono jezikoslovje smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas ; primerjalno jezikoslovje ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno sorodnih jezikov ; računalniško jezikoslovje večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika

jezikoslôvka -e ž ( ȏ )
strokovnjakinja za jezikoslovje: razprava jezikoslovke

jezikoslôvski -a -o prid. ( ȏ )
nanašajoč se na jezikoslovce: jezikoslovski prepiri / zastar. dosežki na jezikoslovskem področju jezikoslovnem

jezikoslôvstvo -a s ( ȏ )
zastar. jezikoslovje : ukvarjati se z jezikoslovstvom

jezíkov -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na jezik:
a) jezikova barva
anat. jezikov koren jezični koren ; jezikova konica jezična konica
b) jezikova zgodovina / zastar. jezikovi zakoni jezikovni

jezikôven -vna -o prid. ( ō )
nanašajoč se na jezik 3: jezikovni pojav, sistem ; jezikovni zakoni ; jezikovna enota, prvina ; jezikovna sredstva / jezikovni razvoj ; jezikovna reforma, ustaljenost / jezikovni pouk ; jezikovna vadnica ; jezikovno predavanje ; pomanjkljivo jezikovno znanje / opraviti jezikovni pregled knjige ; jezikovne napake ; oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela ; jezikovne značilnosti omenjenega romana / jezikovni imperializem težnja po jezikovni nadvladi, uveljavitvi lastnega jezika na širšem geografskem območju, navadno onkraj mej lastne države ; nemški jezikovni otoki ; slovenska jezikovna meja ; jezikovna pripadnost, razcepljenost / jezikovni čut / jezikovni korpus besedilni korpus
jezikosl. jezikovna kultura ; pravn. jezikovno pravo pravo, ki določa uporabo jezika v uradnem poslovanju

jezíkovka -e ž ( í )
zool. ramenonožec, ki je pritrjen na morsko dno, Lingula anatina:

jezikôvnokultúren -rna -o prid. ( ȏ-ȗ )
nanašajoč se na jezikovno kulturo: revija za jezikovnokulturna vprašanja

jezikôvnopolítičen -čna -o prid. ( ō-í )
nanašajoč se na jezikovno politiko: jezikovnopolitični program ; jezikovnopolitična strategija ; jezikovnopolitično vprašanje

jezikoznánstvo -a s ( ȃ )
zastar. jezikoslovje : jezikoznanstvo in zgodovina

jezikúlja -e ž ( ú )
slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja

jezikún -a m ( ȗ )
zastar. jezikač : To mesto je baje polno pretkancev .. zakrinkanih mazačev, jezikunov (W. Shakespeare – O. Župančič)

jezíti 1 -ím nedov. ( ī í )
spravljati v jezo, razdraženost: objestno govorjenje jo je jezilo ; jezi jo z loputanjem / jezilo bi nas, če bi ne prišli
// povzročati nezadovoljstvo: sin ga jezi, ker se ne uči ; ekspr. ves svet ga jezi / korupcija, napake ga jezijo

jezíti 2 -ím nedov. , jêzi in jézi ( ī í )
1. delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje: jeziti reko ; skali sta jezili narasli tok ; pren. barikade mu jezijo pot
// delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo: z delavci je jezil naraslo vodo ; jeziti povodenj
2. delati, da se kaj ne širi, narašča: jeziti inflacijo

jezljánje -a s ( ȃ )
glagolnik od jezljati: zmeraj je našel priliko za jezljanje / odvaditi se jezljanja

jezljáti -ám nedov. ( á ȃ )
1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati : jezlja zoper nove postave
// slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi
2. nar., slabš. opravljati 2 , obrekovati : ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje
3. ekspr. plapolati , švigati : plamenčki jezljajo ; ogenj mu jezlja iz gobca

jezljàv -áva -o prid. ( ȁ á )
1. nar. jezikav : jezljav godec / jezljavi otroci
2. ekspr. plapolajoč , švigajoč : opazoval je jezljavi plamenček sveče

jezljív -a -o prid. ( ī í )
1. ki se (rad) jezi, razjezi: jezljivi in potrpežljivi ljudje ; suha, jezljiva ženska / biti jezljive narave / ekspr. jezljiva starost
2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezljivim glasom ; jezljive besede ; jezljivo vprašanje

jezljívec -vca m ( ȋ )
nav. ekspr. kdor se (rad) jezi, razjezi: jezljivci in dobrodušni ljudje

jezljívka -e ž ( ȋ )
nav. ekspr. ženska, ki se (rada) jezi, razjezi: kakšna jezljivka je ta ženska

jezljívost -i ž ( í )
lastnost jezljivega človeka: skušal je premagovati svojo jezljivost ; težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost

jeznorít -a -o prid. ( ȋ ī ) ekspr.
1. ki se hitro močno razjezi: jeznorit in ošaben človek ; jeznorita ženska / jeznorit značaj
2. ki izraža, kaže jezo, razburjenost: jeznorito dopisovanje
3. silovit , divji : jeznoriti sunki vetra

jeznorítec -tca m ( ȋ )
ekspr. kdor se hitro močno razjezi: tako ravna nerazsoden jeznoritec

jeznorítež -a m ( ȋ )
ekspr. kdor se hitro močno razjezi: s takim jeznoritežem je težko sodelovati

jeznorítiti -im nedov. ( í ȋ )
ekspr. z besedami, dejanji kazati jeznoritost: tu ne boš razgrajal in jeznoritil

jeznorítost -i ž ( ī )
ekspr. lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi: očitali so mu jeznoritost ; zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl

jezôven -vna -o ( ō )
pridevnik od jez, pregrada: jezovni stebri ; jezovna zgradba

jezuít -a m ( ȋ )
član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi: skrb jezuitov za šolstvo
// slabš. zvijačen, neiskren človek: parlamentarni jezuiti

jezuítar -ja m ( ȋ )
zastar. jezuit : boj z jezuitarji ; prvo šolo v tem kraju so sezidali jezuitarji

jezuitízem -zma m ( ī )
knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: vloga jezuitizma v šolstvu
// slabš. zvijačnost , neiskrenost : razkrinkavati jezuitizem

jezuítski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na jezuite: jezuitski red / jezuitski samostan ; jezuitska šola / jezuitska morala
rel. jezuitski general

jezuítstvo -a s ( ȋ )
knjiž. miselnost, delovanje jezuitov: značilnosti jezuitstva
// slabš. zvijačnost , neiskrenost : očital mu je jezuitstvo

jézus medm. ( ẹ̑ )
izraža
a) začudenje, navdušenje: jezus, kako je lepo ; jezus, ali je to mogoče
b) strah, vznemirjenje, obup: o jezus, kaj bo iz tega ; jezus, že gredo
c) željo, prošnjo: o jezus, da bi ne bilo treba bežati

Jézus -a m ( ẹ̑ ) rel.
1. Kristus : v stiski je klical Jezusa
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: Jezus, kako je lepo ; (ljubi) Jezus, ali je to mogoče
b) strah, vznemirjenje, obup: o Jezus, kaj bo iz tega ; Jezus (Kristus), že gredo ; Jezus (Marija), gorí
c) željo, prošnjo: o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati

jézusna in jèzusna medm. ( ẹ̑; ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jezusna, kdo te je udaril

jézusovec -vca m ( ẹ̑ )
knjiž. jezuit : red jezusovcev

jéž 1 -a m ( ẹ̄ )
1. majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu telesa: jež piha, teka, se zvije v klobčič
ostriči si lase na ježa zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo
// torta v obliki ježa: nabosti ježa z mandeljni
2. navadno v zvezi morski jež majhna morska žival z bodicami, podobna kepi; morski ježek : odstraniti morske ježe s kopališča
3. grad. težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje: utrjevati napeljane plasti z ježi
voj. štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti oklopnim vozilom

jéž 2 prisl. ( ẹ̑ )
star. jahaje , jahajoč : z lova se je vračal jež / vojska gre po cesti peš in jež

jéža 1 -e ž ( ẹ́ )
premikanje s pomočjo živali, na kateri se sedi: uporabljati za ježo konje plemenitih pasem ; dolga, hitra, utrudljiva ježa ; ježa po ravni cesti / konj za ježo
knjiž., ekspr. ježa na Pegazu pesnjenje, pesnikovanje

jéža 2 -e ž ( ẹ́ )
1. strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu: skriti se pod ježo, za ježo ; spustiti se po ježi ; z ježami ločene njive / ježa ob cesti
// nar. nagnjen svet, strmina: hiša stoji v ježi / kdo bo kosil po teh ježah
2. nar. dolenjsko kos vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti s travo; ruša : obložiti grob z ježami

jéžarica -e ž ( ẹ̑ )
zool. večja rdeča riba tropskih morij z bodicami; ježevka

jéžast -a -o prid. ( ẹ̄ )
1. podoben ježu: ježast kolobar žice / ježasta dlaka trda, nasršena
agr. ježasta brana priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se priključi traktorju
2. ekspr. zbadljiv , zadirčen : zna biti ježasta

jéžati -am nedov. ( ẹ̄ )
ekspr. zbadati , bosti : njegova brada jo je ježala

jéžek -žka m ( ẹ̄ )
1. manjšalnica od jež 1: mladi ježki
2. navadno v zvezi morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi: odstraniti s kopališča morske ježke ; stopiti na ježka ; lupine morskih ježkov
3. kar je po bodicah podobno ježu: navijati si lase na ježke ; nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
// slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami: naročiti ježka in kremno rezino
// priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh sprijemalnih trakov: čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
bot. ježek vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi cveti v glavicah, Sparganium ; rjavi ježek užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na betu, Sarcodon imbricatum ; rumeni ježek užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnum repandum ; zool. kljunati ježek ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata

jéžen -žna -o prid. ( ẹ́ ẹ̄ )
star. jezden : ježni konj / ježna pot

ježerílec -lca [ tudi ježeriu̯ca ] m ( ȋ )
nav. mn., zool. črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in povodnih pticah, Acanthocephala:

jèžeš [ ježəš ] medm. ( ȅ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježeš, gori ; ježeš, če so jih dobili / ježešna ; ježešta ; ježeštana

jèžešmaríja [ ježəšmarija ] medm. ( ȅ-ȋ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježešmarija, sem streljajo

jéžev -a -o ( ẹ̄ )
pridevnik od jež: ježeve bodice ; ježeva koža

jéževec -vca m ( ẹ̄ )
zool. glodavec, ki ima del dlake spremenjen v bodice, Hystrix cristata: ježevec z naježenimi bodicami
bot. dlakava rastlina z drobnimi modrimi cveti, Lappula

ježevína -e ž ( í )
ježeva koža: bodičasta ježevina

jéževka -e ž ( ẹ̄ )
avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami
bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae ; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin ; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix

jéži bába jéži bábe ž ( ẹ̑, á )
mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: prepoditi ježi babo

ježíca -e ž ( í )
1. bodičasta lupina okrog ploda: ježica se odpre ; izluščiti kostanj iz ježice ; bukove ježice
2. gozd. bodičasta tvorba na želodu, ki vsebuje dosti čreslovine: kupčevati z ježicami

ježíčarica -e ž ( ȋ )
zool. žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus calicis:

ježíčast -a -o prid. ( í )
podoben ježici: ježičasta oblika / ekspr. ježičasti brki

ježíčje -a s ( ȋ )
več ježic, ježice: pod kostanjem je ležalo prazno ježičje

jéžiti -im tudi ježíti -ím nedov. , jéži ( ẹ̄ ẹ̑; ī í )
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes ježi dlako in laja ; knjiž. strah mu ježi lase / hlad mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh ; ježiti obrvi mrščiti

jídiš -a m ( ȋ )
jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Judi zlasti v Nemčiji in vzhodni Evropi: prevajati iz jidiša ; v prid. rabi: izdajati časopis v jidiš jeziku ; prisl.: z Judi se je pogovarjal jidiš

jih rod., tož. mn. od on, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit ; nizko izpuščati jih pline iz črevesja ; naložiti jih komu s palico pretepsti ga ; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela ; dosti jih je morala preslišati očitkov ; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke ; kar iz rokava jih stresa domislice ; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic)
2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi ; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga 1 , jo 1 , on

jín -a m ( ȋ )
ženski princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jang: energija jin ; simbol jina in janga

jín-jáng -a m ( ȋ-ȃ )
nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico / filozofija jin-jang ; v prid. rabi: jin-jang filozofija

jirs gl. irs

jiu-jitsu in džíudžícu -ja in džiudžíc -a [ prva oblika džíju-džícu ] ž ( ȋ-ȋ; ȋ )
ju-jitsu : svetovno prvenstvo v jiu-jitsuju

jo 1 tož. od ona, rod. je, nav. ekspr.
1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan ; jo že imam sem se že domislil ; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh ; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal ; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi ; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo ; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš ; godci jo urežejo skladbo, pesem ; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost ; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti ; zavozil si jo napačno si naredil
2. pog., z nekaterimi glagoli izraža
a) hojo: kresati, mahati, primahati jo ; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino
b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo
3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga 1 , jih , on

2 člen. ( ọ̄ )
nar. da 1 , ja 1 : »Greš?« »Jo, grem.« / »Polde?« »Jo.« / jo, tu je prijetno ležati

3 medm. ( ọ̑ )
knjiž. izraža telesno ali duševno trpljenje; joj 2 , jov : Moj Mate, jo, moj Mate! (O. Župančič)

jockey tudi džókej -a [ džókej ] m ( ọ̑ )
poklicni jahač na galopskih dirkah: trenerji in jockeyi

jockeyski tudi džókejski -a -o [ džókejski ] prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom

jód -a m ( ọ̑ )
1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice
2. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, farm. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom

jodát -a m ( ȃ )
kem. sol jodove kisline: jodati in jodidi

jóden -dna -o prid. ( ọ̑ )
ki vsebuje jod: jodne in žveplene kopeli
farm. jodna palička na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo

jodíd -a m ( ȋ )
kem. sol jodovodikove kisline: uporaba jodidov / kalijev, srebrov, vodikov jodid

jodírati -am nedov. in dov. ( ȋ )
1. med. mazati z jodovo tinkturo: jodirati kožo
2. kem. dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat: jodirati sol
3. kem. uvajati jod v organske spojine:

jódlanje -a s ( ọ̑ )
glagolnik od jodlati: tirolsko jodlanje / vriskanje in jodlanje

jódlar -ja m ( ọ̑ )
v nemškem alpskem okolju kdor jodla: dober jodlar

jódlarski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje: jodlarski zbor / jodlarske pesmi

jódlati -am nedov. ( ọ̑ )
1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: zna jodlati
// izražati veselje z glasovi kot pri tem petju: planinci so vriskali in jodlali
2. ekspr. godrnjati : komaj je vstopil, je žena že začela jodlati / nekaj jodla, pa ga nihče ne razume

jódler in jódlar -ja m ( ọ̑ )
v nemškem alpskem okolju melodija, ki se jodla: končati vsako kitico z jodlerjem
// glas, ki je tak kot pri jodlanju: motiti tišino z vriski in jodlerji

jodofórm -a m ( ọ̑ )
med., nekdaj jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran: vonj po lizolu in jodoformu

jódov -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina ; jodova spojina
farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida ; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para

jódovica -e ž ( ọ̑ )
kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida:

jódovka -e ž ( ọ̑ )
avt. žarg. jodova žarnica: jodovke in meglenke

jodovodíkov -a -o prid. ( ȋ )
kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida:

jóga -e ž ( ọ̑ )
1. v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi
2. dihalne in telesne vaje za doseganje stanja umirjenosti in razvijanje telesne in duševne skladnosti: izvajati, vaditi jogo ; učiti jogo ; jutranja joga ; klasična joga ; joga za začetnike ; tečaj joge ; učitelj, učiteljica joge ; položaj pri jogi ; joga in meditacija / hoditi na jogo ; ukvarjati se z jogo ; vadba joge

jóger -gra m ( ọ́ )
1. zastar. apostol , učenec : Kristusovi jogri
2. zastar. neroda , čudak : to sta prava jogra

jogging gl. džoging

jógi 1 -ja m ( ọ̑ )
kdor v polnosti živi v skladu z jogo 1 in navadno tega uči tudi druge: indijski jogiji

jógi 2 -ja m ( ọ̑ )
pog. vzmetnica (brez trdnega okvira): kupi jogije / vzmetnice jogi tovarne Meblo ; v prid. rabi: jogi postelja

jógijevec -vca m ( ọ̑ )
knjiž. jogi 1 : indijski jogijevci

jógijski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na jogije ali jogo: jogijski nauki / jogijski položaj ; jogijske vaje

jógurt -a m ( ọ̑ )
kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij: redno uživati jogurt ; postreči z jogurtom / sadni jogurt

jógurten -tna -o prid. ( ọ̑ )
ki je iz jogurta: jogurtni preliv ; jogurtna strjenka / jogurtni lončki jogurtov
zgod. jogurtna revolucija organizirana zborovanja, demonstracije proti oblasti v jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989

jógurtov -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na jogurt: jogurtov lonček ; jogurtov preliv ; jogurtov sladoled ; jogurtove bakterije ; krompir z jogurtovo omako

jóh 1 -a m ( ọ̑ )
nar., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral 1 : dokupil je nekaj johov zemlje

jòh 2 medm. ( ȍ )
star. joj 2 , jeh : joh, to je prehudo zame / o joh, prejoh, kakšna sramota

johnson -a [ džónson ] m ( ọ̑ )
teh. žarg. motor ameriške tovarne Johnson, zlasti za čolne, jadrnice: uvoz johnsonov

joint tudi džôint tudi džôjnt -a [ džôjnt ] m ( ȏ )
cigareta iz marihuane, hašiša: kaditi, pokaditi joint ; prižgati joint ; zvijati, zviti (si) joint ; ogorki jointov

jòj 1 tudi jój -- m ( ȍ; ọ̑ )
ekspr. jok 1 , tarnanje , vpitje : ves joj ga ni ganil / tedaj je bil v vseh hišah joj

jòj 2 tudi jój medm. ( ȍ; ọ̑ )
1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, kakšna nesreča ; joj, vam je slabo? / joj, prejoj
// izraža začudenje, presenečenje: joj, kako so jagode dobre ; joj, koliko si naredil
2. izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, kako boli
3. v povedni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa: če se ne vrneš pravi čas, bo joj / preklinjal je, da je bilo joj
// z dajalnikom izraža veliko trpljenje, žalost: joj meni, vsi so me zapustili ; star. joj si ga njim

jòjhata tudi jójhata medm. ( ȍ; ọ̑ )
star. joj 2 , jej : jojhata, gorje meni / jojhata, ura je že minila

jòjme tudi jójme medm. ( ȍ; ọ̑ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojme, ključ sem izgubila

jòjmene tudi jójmene medm. ( ȍ; ọ̑ )
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojmene, kaj bo rekel oče

jòjna tudi jójna medm. ( ȍ; ọ̑ )
izraža začudenje, presenečenje: jojna, kakšnega konja imate

jojó -ja m ( ọ̑ )
igrača z dvema kolutoma na skupni osi, na kateri se odvija ali navija vrvica: balončki in jojoji

jojóba -e ž ( ọ̑ )
visoka zimzelena grmičasta rastlina z debelimi listi, iz katere plodov se pridobiva olje, po izvoru iz Amerike: olje jojobe jojobino ; izvleček iz jojobe

jojóbin -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na jojobo: jojobino maslo ; jojobino olje za telo

jók 1 -a m ( ọ̑ )
1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino ; premagovati, knjiž. dušiti jok ; histeričen, pretresljiv, pridušen jok ; ekspr. krčevit jok ; ganil ga je jok otrok ; od joka pordele oči / držati se na jok ; zaradi graje mu je šlo na jok ; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok ; spraviti ljudi v jok ; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje
ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih ; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo ; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet ; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku ; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost
// glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval ; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi ; sobo je napolnil glasen jok ; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok
2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona

jòk 2 člen. ( ȍ )
pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden ; jok, ne damo jih

jokánje tudi jókanje -a s ( ȃ; ọ́ )
glagolnik od jokati: jokanje in kričanje otrok / jokanje vetra

jókati tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov. , jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) ( ọ́ á ọ́ )
1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere ; jokati ob slovesu ; ekspr. jokati dan in noč ; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti ; joka zaradi hude bolečine ; pog., ekspr. jokati za vsako figo ; ekspr. jokati za prazen nič ; joka, ker je bil tepen ; glasno, silovito, tiho jokati ; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati ; rad joka ; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja ; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo , da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko , da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga ; pren., ekspr. njegovo srce joka
ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna ; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino ; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči ; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo
// ekspr. žalovati , tožiti , tarnati : joka po izgubljeni sreči ; še zmeraj joka za starimi časi ; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega ; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja
2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja ; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem
3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih ; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje

jokàv -áva -o prid. ( ȁ á )
1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok ; jokave ženske
// ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu
2. ekspr. malodušen , črnogled 2 , neodločen 2 : jokavi sanjači ; ni bil zmeraj tak jokav slabič
// pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika ; deklamirati jokavo pesem

jokávec -vca m ( ȃ )
1. ekspr. kdor se (rad) joka: tolažiti malega jokavca
2. slabš. malodušen, črnogled, neodločen človek: od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve

jokávka -e ž ( ȃ )
ekspr. ženska, ki se (rada) joka: dečki se niso hoteli igrati z jokavkami

jokávost -i ž ( á )
1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok
2. ekspr. malodušnost , črnogledost , neodločnost : odhajati brez jokavosti v svet ; nemožata jokavost

jokávt -a m ( ȃ )
zastar. jokavec , cmeravec : vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt

jókcati -am in jókcati se -am se nedov. ( ọ̑ )
otr. jokati : zdaj jokca, zdaj se smejčka ; ne jokcaj, fantek / ekspr. nikogar nima, ki bi jokcal za njo

jókec -kca m ( ọ̑ )
1. otr. jok 1 : pri njem se hitro menjavata smehec in jokec
2. ekspr. kdor se (rad) joka: jokci in mile jere

joker tudi džóker -ja [ džóker ] m ( ọ̄ )
ekspr. oseba ali stvar, ki v zadnjem trenutku lahko pomembno vpliva na izid, ga spremeni: njegov joker je dal odločilni gol / joker s klopi ; joker v predvolilni tekmi
igr., pri nekaterih igrah s kartami igralna karta, ki lahko zamenja katerokoli drugo karto

jókica -e ž ( ọ̑ )
ekspr. kdor se (rad) joka: pusti jo, naj joka, ko je pa taka jokica

jóla -e ž ( ọ̑ ) navt.
1. dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom pred zadnjim jadrom: jola in kuter
2. lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma: jole drsijo po vodi
šport. olimpijska jola starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom

jolly -ja [ džóli ] m ( ọ̑ )
igr. žarg. joker

jónagóld -a m ( ọ̑-ọ̑ )
agr. debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz Amerike: jonatan in jonagold

jónatan -a m ( ọ̑ )
okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan

jónski -a -o prid. ( ọ̑ )
nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje
filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta ; glasb. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor ; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih ; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra ; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih

jópa -e ž ( ọ́ )
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja, zlasti večje: plesti jopo ; obleči srajco in jopo / oblači jopo vrh jope
// vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: suknena jopa ; jopa z nabranimi rokavi ; krilo in jopa

jópica -e ž ( ọ̑ )
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja: plesti jopico ; moška, otroška jopica ; jopica z ovratnikom
// žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa: dvodelna obleka z oprijeto jopico

jópič -a m ( ọ̑ )
vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del telesa: modri delavski jopiči ; jopič iz irhovine ; jopič na zadrgo / domači jopič iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju ; prisilni jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike ; rešilni jopič iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad vodo ; vetrni jopič iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom
// suknjič : kupiti blago za hlače in jopič

jôr in jór -a m ( ȏ; ọ̑ )
jezikosl. osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, trdi znak: zapisati jor

jórkširec -rca m ( ọ̑ )
pog. prašič jorkširske pasme:

jórkširski tudi yorkshirski -a -o [ jórkširski ] prid. ( ọ̑ )
vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme ; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov

jósta -e ž ( ọ̑ )
grmičasta rastlina z užitnimi jagodami, križanec črnega ribeza in kosmulje: josta je odporna na nizke zimske temperature

jóšk -a m ( ọ̑ )
nav. mn., ekspr. dojka , prsi : kakšne joške ima ; joški pa taki

jóška -e ž ( ọ̑ )
nav. mn., ekspr. dojka , prsi : povešene joške ; velikost jošk / umetne joške ; baba, ženska brez jošk z majhnimi, neizrazitimi prsmi

jóta 1 -e ž ( ọ̑ )
gastr. jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem: naročiti joto in jabolčni zavitek

jóta 2 -e tudi -- ž ( ọ̑ )
deveta črka grške abecede: napisati joto

jotácija -e ž ( á )
jezikosl. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija

jotíranje -a s ( ȋ )
jezikosl. spreminjanje soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j:

joule -a [ džúl ] m ( ȗ )
fiz. enota za merjenje dela, energije in toplote: meriti v joulih ; toplota enega joula

jour gl. žur

jour fixe jour fixa [ žúr fíks ] m ( ȗ, ȋ )
v meščanskem okolju, nekdaj družabni sestanek ob določenih, stalnih dnevih: imeti jour fixe v kavarni

journal gl. žurnal

jòv in jôv medm. ( ȍ; ȏ )
izraža telesno ali duševno trpljenje: jov, jov, stoka starka

joviálen -lna -o prid. ( ȃ )
knjiž. dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz

joviálnost -i ž ( ȃ )
knjiž. dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar

joystick -a [ džôjstik ] m ( ȏ )
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica : upravljati figuro z joystickom

jožefíca -e ž ( í )
bot. grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti; dišeči volčin

jožefínec -nca m ( ȋ )
pristaš jožefinizma: janzenisti in jožefinci

jožefinízem -zma m ( ī )
politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med Cerkvijo in državo je določil jožefinizem
// gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem

jožefínski -a -o prid. ( ȋ )
nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh ; terezijanska in jožefinska doba ; jožefinske reforme
zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II.

jožefínstvo -a s ( ȋ )
jožefinizem : janzenizem in jožefinstvo

jóžefovo -ega s ( ọ̑ )
nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo

juán -a m ( ȃ )
denarna enota Kitajske: to stane sto juanov

jubilánt -a m ( ā á )
kdor ima, praznuje jubilej: slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant ; čestitati jubilantu

jubilántka -e ž ( ā )
ženska, ki ima, praznuje jubilej: proslaviti jubilantko

jubilár -ja m ( á )
knjiž. jubilant : izročiti jubilarju darilo

jubiláren -rna -o prid. ( ȃ )
knjiž. jubilejen : jubilarne slovesnosti

jubilêj -a m ( ē )
važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe, ustanove: praznovati, proslavljati jubilej ; čestitati za jubilej, ob jubileju ; publ. delovni, umetniški, življenjski jubilej / vznes. očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem osemdesetletnico / jubilej ob tridesetletnici njegovega dela praznovanje jubileja

jubilêjen -jna -o prid. ( ȇ )
nanašajoč se na jubilej: jubilejni koncert ; jubilejna predstava ; letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna / jubilejni letnik revije ; jubilejna proslava

júckanje -a s ( ȗ )
nar. severovzhodno vriskanje , ukanje 2 : ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje

júckati -am nedov. ( ȗ )
nar. severovzhodno vriskati , ukati : fantje juckajo ; juckati od veselja

júd -a m , im. mn. júdje in júdi ( ȗ ú )
1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani
2. stiskač , oderuh : nikar si ne izposojaj pri tem judu
3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen:

judaízem -zma m ( ī )
vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo
rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz Stare zaveze

júdek -dka m ( ȗ )
slabš. manjšalnica od jud: judki se zbirajo / pazi se, da te ta judek ne oslepari

júdenburški -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na Judenburg: judenburška industrija
zgod. judenburški upor upor slovenskih vojakov v mesecu maju 1918 v Judenburgu

júdeštvo -a s ( ȗ )
slabš. izdajstvo , izdaja : to je bilo njegovo prvo judeštvo

júdež -a m ( ȗ )
nav. slabš. izdajalec , ovaduh : med nami je judež ; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež
// hinavec , dvoličnež : Tako ravnajo vsi ti judeži ; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière – J. Vidmar)

júdežev 1 -a -o prid. ( ȗ )
vrtn., v zvezi judeževo drevo okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Cercis siliquastrum:

júdežev 2 in Júdežev -a -o prid. ( ȗ )
v zvezah: ekspr. judežev denar ali judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo ; ekspr. judežev poljub hinavski, neiskren

júdeževski -a -o prid. ( ȗ )
ekspr. tak kot pri apostolu Judu Iškarijotu: judeževska izdaja

judikát -a m ( ȃ )
pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek : zbirka judikatov

judikáten -tna -o prid. ( ȃ )
pravn. priznan s sodbo: judikatna terjatev

judikatúra -e ž ( ȗ )
knjiž. sodna praksa, sodstvo: analiza judikature ; pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi / judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov

júdinja -e ž ( ȗ )
pripadnica judovske vere: judje in judinje

judo -a [ júdo in džúdo ] m ( ȗ )
šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla: ukvarjati se z judom ; prvenstvo Slovenije v judu ; v prid. rabi: prirediti judo turnir

judoist -a [ judoíst in džudoíst ] m ( ȋ )
športnik, ki se ukvarja z judom: nastop judoistov različnih kategorij ; tekmovanje judoistov

judoističen -čna -o [ judoístičən in džudoístičən ] prid. ( í )
nanašajoč se na judoiste ali judo: judoistični klub ; judoistična reprezentanca ; judoistično tekmovanje

judoistka -e [ judoístka in džudoístka ] ž ( ȋ )
športnica, ki se ukvarja z judom: naša mlada judoistka je premagala eno najboljših judoistk na svetu ; odlična, uspešna, vrhunska judoistka ; trener judoistov in judoistk

júdovski -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj ; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt ; judovska vera vera, ki temelji na Svetem pismu Stare zaveze in talmudu ; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstva
vrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa

júdovstvo -a s ( ú )
1. vera, miselnost, kultura Judov: študirati judovstvo ; odklon krščanstva od judovstva
2. Judje : judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo

júg in jùg júga m ( ȗ; ȕ ú )
1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug ; veter piha od juga, z juga ; letalo leti proti jugu ; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Makedonije / magnetna igla kaže smer sever–jug
// južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen ; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug
2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug ; na jugu dežele raste južno sadje ; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr., nekdaj bratski jug južni del Jugoslavije ; slovanski jug države, dežele južnih Slovanov
zgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna
3. topla območja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug ; sončni, topli jug ; arhitektura mesta kaže bližino juga
4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake ; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga

júgo 1 -a m ( ȗ )
meteor. južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju območje nizkega zračnega pritiska: jugo je delal visoke valove ; jugo in burja

júgo 2 -a m ( ȗ )
tip jugoslovanskega osebnega avtomobila znamke Crvena zastava: pripeljati se z jugom ; voznik juga / jugo 45

jugo... 1 ali júgo... prvi del zloženk ( ȗ )
nanašajoč se na jug: jugozahod / jugojugozahod

jugo... 2 ali júgo... prvi del zloženk ( ȗ )
nanašajoč se na Jugoslavijo: jugoavto, jugofil / jugomeja in jugo meja

júgoarmáda -e ž ( ȗ-ȃ ) od 1991
oborožene sile nekdanje Jugoslavije, jugovojska: preprečevanje prodora tankov in oklepnikov jugoarmade

júgojúgovzhòd -óda m ( ȗ-ȗ-ȍ ȗ-ȗ-ọ̄ )
smer na nebu ali zemlji med jugom in jugovzhodom: na tem mestu zavije cesta proti jugojugovzhodu

júgomáfija -e ž ( ȗ-á )
kriminalna združba, ki jo sestavljajo pripadniki narodov nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: z zemljišči špekulira jugomafija

júgonostalgíja -e ž ( ȗ-ȋ )
nostalgija po življenju v nekdanji Jugoslaviji: govoriti o jugonostalgiji ; obujanje jugonostalgije

júgonostálgik -a m ( ȗ-á )
kdor ima nostalgijo po življenju v nekdanji Jugoslaviji: označili so ga za jugonostalgika / glasbeni jugonostalgik

jugorock -a [ júgorók ] m ( ȗ-ọ̑ )
rokovska glasba izvajalcev nekdanje Jugoslavije, razen slovenske: privlačnost jugorocka je v njegovi preprostosti in tekoči ritmiki ; legende jugorocka ; v prid. rabi: jugorock skupina

jugoslavístika -e ž ( í )
veda o jugoslovanskih slovanskih jezikih in književnostih, do 1991: študirati jugoslavistiko

jugoslovánski -a -o prid. ( ȃ )
nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi ; jugoslovanski veleposlanik ; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski standardi ; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro

jugoslovánstvo -a s ( ȃ )
1. do 1918 ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo: v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu / preganjali so ga zaradi jugoslovanstva
2. državna in politična pripadnost k Jugoslaviji: rad poudarja svoje jugoslovanstvo
polit. integralno jugoslovanstvo narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov

jugoslovánščina -e ž ( ȃ )
1. po zamisli pristašev integralnega jugoslovanstva skupni jezik jugoslovanskih narodov: zagovarjati uvajanje jugoslovanščine ; jugoslovanščina in vseslovanščina
2. nav. slabš. slovenščina z elementi srbščine ali hrvaščine ali srbščina ali hrvaščina z elementi slovenščine: govoril je čudno jugoslovanščino ; iron. navodila za uporabo so v najčistejši jugoslovanščini

jugoslovén -a m ( ẹ̑ )
nav. slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: nasprotovati jugoslovenom

jugoslovénar -ja m ( ẹ̑ )
slabš. pristaš integralnega jugoslovanstva: boriti se za slovenstvo proti jugoslovenarjem

jugoslovénarstvo -a s ( ẹ̑ )
slabš. integralno jugoslovanstvo: pomesti z jugoslovenarstvom ; zagovarjati centralizem in jugoslovenarstvo

jugoslovénstvo -a s ( ẹ̑ )
nav. slabš. narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov: zagovarjati slovensko individualnost proti jugoslovenstvu

júgotŕg -a m ( ȗ-ȓ ȗ-r̄ )
območje kupovanja in prodaje blaga na območju republik nekdanje Jugoslavije, razen Slovenije: zaradi padca prodaje na jugotrge postaja evropski trg najpomembnejši v slovenskem izvozu ; razpad nekdanjega jugotrga ; prodor na jugotrg

júgov -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na južni veter, jug: jugovi sunki / jugovo vreme južno vreme

júgoven -vna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju; južen : jugovno vreme

júgovič -a m ( ȗ ) slabš.
pripadnik kateregakoli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev: priseljevanje jugovičev v Slovenijo

jugovína -e ž ( í ) knjiž.
1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina ; februarska jugovina
2. južni veter, jug: jugovina piha

júgovôjska -e ž ( ȗ-ó )
pog. oborožene sile nekdanje Jugoslavije; Jugoslovanska ljudska armada : poveljnik jugovojske ; Slovenci v jugovojski

júgovzhòd -óda m ( ȗ-ȍ ȗ-ọ̄ )
1. smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom: veter piha z jugovzhoda ; oditi proti jugovzhodu
2. publ. jugovzhodni del kake geografske ali politične celote: osvojiti jugovzhod celine

júgovzhóden -dna -o ( ȗ-ọ̑ )
pridevnik od jugovzhod: jugovzhodni del polotoka

jugovzhódnik -a m ( ọ̑ )
veter, ki piha z jugovzhoda: enakomeren jugovzhodnik

júgozahòd -óda m ( ȗ-ȍ ȗ-ọ̄ )
1. smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom: reka teče proti jugozahodu / jugozahod je oblačen jugozahodna stran neba
2. publ. jugozahodni del kake geografske ali politične celote: jugozahod države

júgozahóden -dna -o ( ȗ-ọ̑ )
pridevnik od jugozahod: jugozahodni del dežele

jugozahódnik -a m ( ọ̑ )
veter, ki piha z jugozahoda: rahel jugozahodnik

jùh medm. ( ȕ )
izraža veselje, razigranost: juh, pa smo doma

júha -e ž ( ú )
1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike ; okisati, osoliti, popoprati juho ; zakuhati v juho rezance ; gosta, okusna, vroča juha ; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha ; prežgana juha iz prežganja ; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso ; meso za juho
pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan ; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje
gastr. čista juha nezakuhana ; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom ; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko ; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom
2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha ; strojilna juha

júhar -ja m ( ȗ )
1. ekspr. kdor rad je juho: juhar in krompirjevec
2. slabš. kuhar : pomagati juharjem

juhé medm. ( ẹ̑ )
izraža veselje, razigranost: juhe, to bo veselo

juhêj medm. ( ȇ )
izraža veselje, razigranost: juhej, kako bo šlo v dolino

juhêjsa medm. ( ȇ )
izraža veselje, razigranost: juhejsa, pa smo končali

júhica -e ž ( ú )
ekspr. manjšalnica od juha: postregla jim je z dobro govejo juhico

júhta -e ž ( ȗ )
usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: čevlji iz juhte

júhten -tna -o ( ȗ )
pridevnik od juhta: juhtni čevlji

juhtovína -e ž ( í )
usnj. mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože: škornji iz juhtovine

juhú medm. ( ȗ )
izraža veselje, razigranost: zaplešiva, juhu

júhuhú tudi jùhuhú medm. ( ȗ-ȗ; ȕ-ȗ )
izraža veselje, razigranost: zavriskajmo, juhuhu

juice gl. džus

ju-jitsu in džúdžícu -ja in džudžíc -a [ prva oblika džú-džícu ] m ( ȗ-ȋ; ȋ )
šport, pri katerem tekmovalca skušata s spretnimi prijemi obvladati drug drugega: učiti se ju-jitsuja ; trenirati ju-jitsu / razmah ju-jitsuja; prim. jiu-jitsu , ju-jutsu

ju-jutsu in džúdžúcu -ja tudi džudžúc -a [ prva oblika džú-džúcu ] ž ( ȗ-ȗ; ȗ )
ju-jitsu : trening ju-jutsuja

júka -e ž ( ȗ )
vrtn. palmi podobna rastlina z ozkimi dolgimi listi na koncu stebla in belimi cveti v socvetju, Yucca: prezimiti juke

juke-box in jukebox gl. džuboks

júkstapozícija -e ž ( ȗ-í )
knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave
jezikosl. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop

júlij -a m ( ú )
sedmi mesec v letu: lanski julij ; prišel je 4. julij ; kmečka dela v (mesecu) juliju / iti na dopust (meseca) julija

julijánski -a -o prid. ( ȃ )
astron., v zvezi julijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Julij Cezar: julijanski koledar se uporablja v Pravoslavni cerkvi

júlijski -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na julij: vroči julijski dnevi
agr. julijska dekanka dekanka, ki dozori julija ; bot. julijski lan gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum ; zgod. julijska revolucija revolucija julija 1830 v Franciji

jumbo tudi džámbo -- [ džámbo ] prid. ( ȃ )
pog. zelo velik: jumbo ekran / jumbo plakat veleplakat

jumbo jet jumbo jeta [ džámbo džêt tudi júmbo jét ] m ( ȃ, ȇ; ȗ, ẹ̑ )
ameriško reaktivno potniško letalo B-747: orjaški, velikanski jumbo jet ; pilot jumbo jeta ; nova, podaljšana, zgodnja različica jumbo jeta ; strmoglavljenje, ugrabitev jumbo jeta / tovorni jumbo jet / letalo jumbo jet

junáček -čka m ( á )
ekspr. manjšalnica od junak: otroci so se pokazali ob tej priložnosti junačke / ne zaganjaj se v pravico kakor kak junaček / ljubk. ob tej uri mora mali junaček že spat

junáčenje -a s ( á )
glagolnik od junačiti: ni mu do junačenja ; poslušati prazno junačenje / v povesti je dal dosti prostora avanturističnemu junačenju / posloviti se od mladostnega junačenja

junáčina 1 -e m ( ā ) ekspr.
1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina
2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit

junáčina 2 -e ž ( ā ) ekspr.
1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kaka junačina
2. postaven, krepek človek: oče je bil še velika junačina in je hodil drvarit

junáčiti -im nedov. ( á ȃ ) knjiž.
1. delati junaška dejanja: mladi vitez je začel junačiti ; šel je junačit po širnem svetu / ekspr. fantje radi junačijo z jezikom
2. spodbujati , hrabriti : junačil jo je, naj dokonča študije / s klici so junačili utrujeno živino
3. ekspr. veseljačiti , popivati : dobil je sina, zdaj pa junači okoli

junák -a m ( á )
1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki ; slaven junak ; zgodbe o srednjeveških junakih ; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod ; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino
// nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah ; v bolezni se je pokazal junaka
// nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko ; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali
2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela ; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju ; revolverski junak
3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake ; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak
4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo ; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že
5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana ; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak
// ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval

junákinja -e ž ( á )
1. ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje: pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo
// nav. ekspr. ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja
// nav. ekspr. zelo pogumna, neustrašena ženska: ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo
2. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junakinja tekmovanja
3. glavna, osrednja ženska v literarnem delu: Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi ; junakinja filma, romana / Cankarjeve junakinje

junákov -a -o ( á )
pridevnik od junak: junakova notranjost, usoda

junakovánje -a s ( ȃ )
glagolnik od junakovati: hajduško življenje in junakovanje / slavno je končal svoje junakovanje junaško življenje

junakováti -újem nedov. ( á ȗ ) knjiž.
1. delati junaška dejanja: bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž / ekspr. v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih biti junak
2. ekspr. veseljačiti , popivati : spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah

junákovica -e ž ( á )
nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar)

junáški -a -o prid. ( á )
1. ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: junaški borci ; junaški narod ; junaška četa / junaški čas
// izredno pogumen, neustrašen: zbral je same junaške fante / junaški boj ; junaški govor ; junaško dejanje
// nav. ekspr. ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junaška mati
2. značilen za junake: umreti junaške smrti / prelita junaška kri kri junakov / ekspr. tolče se po junaških prsih
glasb. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja ; lit. junaški ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih ; junaška epika ; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih

junáštvo -a s ( ȃ )
1. lastnost junaškega človeka: občuduje njegovo junaštvo in hladnokrvnost ; junaštvo padlih
2. izredno pogumno, junaško dejanje: dobil je odlikovanje za junaštva na fronti / ekspr. prešerna fantovska junaštva

júnček -čka m ( ú )
1. manjšalnica od junec: vzgojiti par junčkov / krava je imela junčka
2. ekspr. nespameten, neumen človek: kakšni junčki smo bili, da smo mu verjeli
lov. enoletni jelen s prvimi poganjki rogovja

junčevína -e ž ( í )
meso mlade (pitane) govedi: junčevina, teletina in jagnjetina

júnčji -a -e prid. ( ū )
nanašajoč se na junce: junčje meso / junčje usnje

junè -éta s ( ȅ ẹ́ )
knjiž. tele , teliček : deklica, živa kot june

júnec -nca m ( ú )
1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti ; par juncev ; junci in telice
// goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca
2. bik : gnati kravo k juncu
3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
// nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume

junétina in junetína -e ž ( ẹ̑; í )
meso mlade (pitane) govedi: junetina in teletina

júngovec -vca m ( ȗ )
pristaš psihoanalize švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava Junga: ameriški, slovenski jungovec ; jungovec in freudovec

júngovski -a -o prid. ( ȗ )
ki temelji na idejah in metodah švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava Junga: jungovski psihoanalitik ; jungovska psihoanaliza / jungovska šola

juníca -e ž ( í )
telica : breja junica ; meso junic
lov. enoletna košuta

juníčka -e ž ( í )
manjšalnica od junica: junček in junička

júnij -a m ( ú )
šesti mesec v letu: rok za prijave je dvajseti junij ; druga polovica junija ; v (mesecu) juniju se konča pouk / oditi na dopust (meseca) junija

júnijev -a -o prid. ( ú )
star. junijski : junijevi dnevi / visoka junijeva trava

júnijski -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na junij: topli junijski večeri ; junijsko vreme
šol. delati izpit v junijskem (izpitnem) roku v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta ; zool. junijski hrošč majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in julija; prosnica

júnior -ja m ( ȗ )
1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let; mladinec : nastop juniorjev in članov
2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu mlajši : pokličite Janeza Dolenca juniorja [jun.]

júniorka -e ž ( ȗ )
šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let; mladinka : tekmovanje članic in juniork

júniorski -a -o ( ȗ )
pridevnik od junior: juniorski prvak

júnker -ja m ( ú )
1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah
2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker
3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za častnika: nastop ruskih junkerjev

júnkers -a m ( ȗ )
1. med drugo svetovno vojno nemški bombnik, zlasti strmoglavec: junkersi in drugi bombniki / strmoglavec junkers
2. nekdaj transportno letalo, imenovano po konstruktorju Junkersu: polet z junkersom / transportna letala junkers

júnkerski -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na junkerje: junkerska ošabnost / junkerska šola

júnkerstvo -a s ( ú )
nav. ekspr. miselnost, lastnosti (pruskih) junkerjev: dvigniti se nad junkerstvo / zveza finančne oligarhije z junkerstvom

junkie gl. džanki

junónski -a -o prid. ( ọ̑ )
tak kot pri rimski boginji Junoni: junonska lepota / ekspr. junonska postava zelo lepa, bujna

junta gl. hunta

júpitrovski -a -o prid. ( ȗ )
tak kot pri Jupitru: jupitrovska brada / njegova jupitrovska vzvišenost

júr 1 -ja m ( ú )
užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček 1 : nabirati, sušiti jurje

júr 2 -ja m ( ú )
1. pog. tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov): posodil mu je dva jurja ; solata bo pozimi po jurju ; za nov računalnik je plačal več kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja
2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa

júra -e ž ( ȗ )
geol. obdobje mezozoika, v katerem so prevladovali iglavci, so se uveljavili dinozavri in pojavile ptice: fosili dinozavrov, ptic iz jure

júrček 1 -čka m ( ȗ )
1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano
bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis ; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus
2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade ; jurček za krpanje nogavic goba

júrček 2 -čka m ( ȗ )
1. pog., ekspr. tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev, tolarjev, evrov): za popravilo je moral odšteti deset jurčkov
2. ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: seveda, taki jurčki tega ne razumejo / kot nagovor nisi uganil, o ti jurček ti

júre -ta m ( ȗ )
ekspr. nekoliko omejen, neroden človek: ti si pravi jure

jurídičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na pravo; praven : juridično varstvo novih izumov / juridični termin / juridična fakulteta
pravn. juridična oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba

Júrij -a m ( ú )
etn., v zvezi zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini: sprevod zelenega Jurija

jurisdíkcija -e ž ( í )
knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati jurisdikcijo / za omenjeno družbo veljajo egiptovski zakoni in jurisdikcija sodna pristojnost
// oblast sploh: omenjeni otoki so pod jurisdikcijo Nizozemske
rel. jurisdikcija pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem področju ; spovedna jurisdikcija pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe, spovedna oblast

jurisdíkcijski tudi jurisdikcíjski -a -o prid. ( í; ȋ )
nanašajoč se na jurisdikcijo: jurisdikcijski spori
pravn. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč

jurisprudénca -e ž ( ẹ̑ )
knjiž. pravo, pravna veda: ukvarjati se z jurisprudenco ; pomen psihologije za jurisprudenco

juríst -a m ( ȋ )
strokovnjak za pravo; pravnik : posvetovati se z juristi / možnosti za zaposlitev juristov / pog. juristi iz višjih letnikov slušatelji prava

juristaríja -e ž ( ȋ )
slabš. pravništvo , pravo : pustil je juristarijo in se lotil drugega posla ; ves večer so govorili samo o juristariji

jurístičen -čna -o prid. ( í )
nanašajoč se na juriste; pravniški : juristično zborovanje / juristična dejstva pravna

jurístka -e ž ( ȋ )
strokovnjakinja za pravo; pravnica : zdravnice in juristke / pog. juristke iz prvega letnika slušateljice prava

jurístovski -a -o prid. ( ȋ )
pravniški , jurističen : juristovska praksa / ekspr. hladna juristovska logika

jurístovstvo -a s ( ȋ )
ekspr. pravništvo , pravo : prikazal je juriste in juristovstvo s smešne plati

júriš -a m ( ȗ )
1. nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine: po obstreljevanju se je začel juriš ; preiti v juriš / pošiljati na juriš četo za četo ; padel je pri jurišu na bunker / kot povelje v strelce, juriš! / ekspr. na juriš zavzeti uporniško ladjo s kratkim, silovitim napadom ; pren., publ. napovedati juriš na svetovni rekord ; juriš na vrh gore
2. publ., ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na juriš v zelo kratkem času, zelo hitro: na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti / v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo

jurišáč -a m ( á )
voj. žarg. vojak, ki sodeluje v jurišu: jurišači tečejo ; partizanski jurišači ; jurišači in bombaši

jurišánt -a m ( ā á )
med. žarg. bolnik s histeričnimi napadi, ki so podobni obnašanju pri jurišu: zdraviti jurišante

júrišati -am in juríšati -am nedov. in dov. ( ȗ; ȋ )
delati juriš: za tanki so jurišali pešci ; jurišati na bunker / ekspr. dva meseca so jurišali na trdnjavo jo napadali, naskakovali ; pren., publ. brigade so jurišale na zadnje kilometre nedograjene ceste

júrišen -šna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na juriš: jurišna skupina / voj. žarg. dobiti jurišni rum / jurišni bataljon bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za poseganje v boj v odločilnih trenutkih
voj. jurišni čoln čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge

júrišnik tudi juríšnik -a m ( ȗ; ȋ )
knjiž. vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov

jurjáš -a m ( á )
etn. član spremstva zelenega Jurija: jurjaši pojejo ; pastirji jurjaši

jurjevánje -a s ( ȃ )
etn. praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: imeti jurjevanje ; jurjevanje in kresovanje

jurjeváti -újem nedov. ( á ȗ )
etn. praznovati začetek pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega spremstva, zlasti v Beli krajini: takrat je še jurjeval po vaseh

júrjevica -e ž ( ú )
nar. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti; šmarnica : dišeče jurjevice
zgod. jurjevica v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu 24. aprila

júrjevka -e ž ( ú )
1. bot. užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki; majniška kolobarnica : jurjevke že rastejo
2. nar. narcisa

júrjevo -ega s ( ú )
nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jurija 24. aprila: vrnili se bodo okrog jurjevega

júrjevski -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na jurjevanje: jurjevski obhod / jurjevske pesmi
nar. jurjevska nedelja v krščanskem okolju nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila

júrski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na juro: jurske kamnine / jurski skladi / jurska doba jura

júrta -e ž ( ȗ )
v azijskem okolju okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine: prebivati v jurti

jury 1 -ja [ žirí in džúri ] m ( ȋ; ȗ )
knjiž. žirija , razsodišče : glasovanje juryja

jury 2 -- [ žirí in džúri ] ž ( ȋ; ȗ )
zastar. žirija , razsodišče : pritožiti se jury

jús -a m ( ȗ )
veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo : razvoj jusa / pog. vpisati se na jus pravno fakulteto
biti narejen po jusu po standardih

JÚS -- in -a m ( ȗ )
krat. jugoslovanski standardi: izdelki z oznako JUS / suknjič je izdelan po JUS-u ; prvi del zloženk: konfekcija po JUS-standardih

júsar -ja m ( ȗ )
nar. primorsko upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega: pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem

júsarski -a -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na jusarje: jusarsko zemljišče

justíca -e ž ( ȋ )
knjiž. sodstvo , pravosodje : obnoviti justico / satira na skorumpiranost justice / pomislite, kaj govorite, to sodi pred justico sodišče ; biti praktikant pri justici / ekspr. krvava justica drhali

justiciár -ja m ( á )
zgod., do odprave tlačanstva uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle: sprejeti v službo justiciarja

justíčen -čna -o prid. ( ȋ )
knjiž. soden , pravosoden : justična praksa / justično področje
pravn. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor ; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota

justificíranec -nca m ( ȋ )
knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance

justificírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
knjiž. izvršiti smrtno kazen, usmrtiti: justificirati obsojence ; stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali

justifikácija -e ž ( á )
knjiž. izvršitev smrtne kazni, usmrtitev: opraviti justifikacijo ; justifikacija organizatorjev odpora ; opis justifikacije

justíranje -a s ( ȋ )
glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju

justírati -am dov. in nedov. ( ȋ )
teh. dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje; naravnati , uravnati : justirati kamero
tisk. justirati kliše s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše

júšen -šna -o prid. ( ȗ )
nanašajoč se na juho: pomiti jušni lonec / jušni koncentrat ; jušna kocka ; jušna zelenjava
gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno da v juho ; jušna zakuha

júškniti -em dov. ( ú ȗ )
nar. zavriskati , zaukati : zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil

júšnik -a m ( ȗ )
posoda za serviranje juhe: jušnik in pladnji z jedili

júta -e ž ( ú )
dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine: izdelki iz jute ; predilnica za juto / gojiti juto jutovec
// pog. jutovina : kupiti dva metra jute

jútast -a -o prid. ( ú )
nanašajoč se na juto: jutasta preja, tkanina / jutasta vreča

jútov -a -o prid. ( ú )
jutast : jutova preja

jútovec -vca m ( ú )
bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca

jutovína -e ž ( í )
tkanina iz jute: vreče iz jutovine

jútranjec -jca m ( ú )
šol. žarg. kdor hodi dopoldne v šolo: jutranjci in popoldanci

jútranji -a -e prid. ( ú )
nanašajoč se na jutro:
a) jutranji svit ; hladen jutranji zrak ; jutranja megla, zarja ; jutranje sonce / brati jutranje časopise ; jutranji radijski program ; jutranji sprehod / jutranja halja
b) jutranja in večerna stran

jútranjica -e ž ( ú )
1. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica : svetla jutranjica / zvezda jutranjica
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro: moliti jutranjice / zbrati se k jutranjicam
etn. jutranjica pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi ; rel. zvoniti jutranjico zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih

jútranjik -a m ( ú )
1. časopis, ki izhaja zjutraj: prebirati jutranjike
2. pog. napovedovalec jutranjega radijskega, televizijskega programa: delal je kot jutranjik na prvem programu / radijski jutranjik
3. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov: jutranjik in večernik

jútranjka -e ž ( ú )
jutranja halja: obleči jutranjko čez pižamo ; jutranjka z velikim vzorcem

jútri prisl. ( ȗ )
1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo ; jutri bo praznik ; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih ; odpeljem se jutri zjutraj ; pog. jutri pišemo nalogo ; počakajmo do jutri ; od jutri naprej sem popoldne prost ; pred jutri opoldne me ne bo nazaj ; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden
2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost ; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili
jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas ; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čim prej ; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu ; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju ; ekspr. izgradnja bolj pravičnega sveta mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj ; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva ; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro ; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju ; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri ; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti ; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri

jútrišnji -a -e prid. ( ū )
1. nanašajoč se na dan, ki bo po današnjem dnevu: jutrišnji dan ; napiši jutrišnji datum / jutrišnji izlet
2. nanašajoč se na prihodnost, bodočnost: jutrišnji astronavti / pisati o razmerah jutrišnjega dne prihodnosti, bodočnosti

jútrišnjost -i ž ( ū )
knjiž. (bližnja) prihodnost: jutrišnjost bo pokazala, kdo je imel prav

jutríti se -ím se nedov. ( ī í )
brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali

jútrnja tudi jútrna -e ž ( ú )
nekdaj darilo, ki ga mož obljubi, dá ženi po poročni noči: dati jutrnjo ; dati vinograd za jutrnjo

jútrnji -a -e prid. ( ú )
star. jutranji : jutrnji hlad ; jutrnja rosa, zarja / jutrnji sprehod

jútrnjica tudi jútrnica -e ž ( ú )
1. star. zvezda Venera na jutranjem nebu; danica : jutrnjica sveti
2. mn., rel. del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro; jutranjica : moliti jutrnjice

jútrnjik tudi jútrnik -a m ( ú )
1. veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov; jutranjik : ob določeni uri piha jutrnjik
// zastar. vzhodni veter, vzhodnik: sever in jug, večernik in jutrnjik se borijo
2. zastar. časopis, ki izhaja zjutraj; jutranjik : brati jutrnjike

jútro 1 -a s ( ú )
1. del dneva ob sončnem vzhodu: bilo je že jutro, ko so prišli ; jutro nastaja ; prišlo, knjiž. napočilo je usodno jutro ; pričakovati jutro ; bedeti do jutra ; že od jutra ga boli glava ; ekspr. dela od (ranega) jutra do (poznega) večera ves dan ; zaspal je šele proti jutru, na jutro, pod jutro ; ob jasnih jutrih je že slana ; v zgodnjem zimskem jutru ; napadli so jih še pred jutrom ; hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro / pesn. jutro se budi, drami ; ekspr. jutro jo je zaščemelo v oči jutranja svetloba / knjiž., ekspr. peljati se v sivo jutro / drugo jutro je sklical posvet drugi dan zjutraj ; neko jutro, tisto jutro je odšel ; telovadi vsako jutro ; vse jutro je bil nerazpoložen ; nar. vstaja pozno v jutro zjutraj ; ob jutrih, v jutrih je navadno megla ; knjiž. bedeti do štirih v jutru zjutraj ; zastar. vstal je na vse jutro navsezgodaj ; star. v nedeljo jutro zjutraj / kot pozdrav dobro jutro!
// ekspr., s prilastkom obdobje nastajanja, začetek: jutro človeške kulture ; jutro leta
2. zastar. vzhod : na jugu in jutru
ekspr. lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro je šele začetek zakona ; vstopil je brez dobrega jutra brez (jutranjega) pozdrava
rel. zvoniti jutro zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih

jútro 2 -a s ( ū )
star., nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral 1 : ima več juter obdelovalne zemlje

jútrov -a -o prid. ( ú )
star. orientalski , vzhoden : jutrova pristanišča
star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda

jútrovec -vca m ( ú )
star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda: suhljati obrazi jutrovcev

jútrovo in Jútrovo -ega s ( ú )
star. Bližnji vzhod, Srednji vzhod: prišli so z jutrovega

jútrovski -a -o prid. ( ú )
star. orientalski , vzhodnjaški : oblečen v jutrovska oblačila s turbanom na glavi / jutrovske oči

juvelír -ja m ( í )
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar: kupiti ogrlico pri juvelirju ; juvelirji in zlatarji

juvelírski -a -o prid. ( í )
nanašajoč se na juvelirje ali juvelirstvo, draguljarski: juvelirski izdelki ; juvelirska trgovina ; juvelirska in skulpturna umetnost

juvelírstvo -a s ( ȋ )
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo

juvenílen -lna -o prid. ( ȋ )
knjiž. mladosten , mladinski : juvenilna delinkvenca, zabloda
geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok ; med. juvenilna tuberkuloza

júžen -žna -o prid. , júžnejši ( ú )
1. nanašajoč se na jug:
a) južni del, konec vasi ; južni predeli dežele ; južna Evropa ; cesta obide mesto po južni strani ; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše ; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga ; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu ; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter ; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika
b) potovanje po južnih deželah ; značilnosti južnih mest / modro južno nebo ; vroče južno sonce / južne rastline ; južno sadje / južni temperament južnjaški
c) južni prebivalec / južni Slovani
2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se
3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje
astron. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču ; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella ; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi ; geogr. južni pol ; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika ; južni tečajnik ; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja ; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0 °C

júžina -e ž ( ú )
1. nar. kosilo : kuhati južino ; prinesti južino na mizo / kupiti meso za južino / biti, ostati pri južini
2. nar. malica : nesti južino na travnik ; dati delavcem zajtrk, južino in kosilo ; vzeti kos kruha za južino / mala južina popoldanska malica
nar., ekspr. pet takih ukrotim za malo južino zelo lahko, brez večjega truda premagam
3. zastar. hrana , jed : ptiči si iščejo južino
4. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina ; noge ima tanke kot suha južina
zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea
// slabš. zelo suh, slaboten človek: kaj bi se bal te suhe južine / kot psovka molči, ti suha južina

júžinati -am nedov. ( ú )
nar. jesti kosilo; kositi 1 : opoldne južinajo ; klicati južinat

južíšče -a s ( í )
astron. točka na obzornici, ki leži nasproti severišču:

júžiti se -im se nedov. ( ú ȗ )
brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo

júžje -a s ( ȗ )
nar. južno vreme, odjuga: Bila je še zima, toda nastopilo je južje (Prežihov)

júžnik -a m ( ū )
knjiž. južni veter, jug: piha močen južnik ; topel, vlažen južnik

južnják -a m ( á )
kdor živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: vročekrvni južnjaki ; temen obraz južnjaka ; južnjaki in severnjaki / v njem je nekaj južnjaka južnjaškega / ekspr. priseljevanje južnjakov prebivalcev južnih predelov kakega območja

južnjákinja -e ž ( á )
ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih: temna polt južnjakinje ; temperament južnjakinje / ekspr. poročil se je z južnjakinjo prebivalko južnih predelov kakega območja

južnjáški -a -o prid. ( á )
nanašajoč se na južnjake: južnjaški obraz, temperament ; južnjaška domišljija, živahnost / v sebi ima nekaj južnjaške krvi

júžno... prvi del zloženk ( ū )
nanašajoč se na južen: južnodalmatinski, južnoevropski, južnofrancoski, južnoitalijanski, južnovietnamski

júžnoamêriški -a -o prid. ( ū-ȇ )
nanašajoč se na Južno Ameriko: južnoameriške države / južnoameriški plesi

júžnoslovánski -a -o prid. ( ū-ȃ )
nanašajoč se na južne Slovane: južnoslovanski narodi / zastar. južnoslovanska ideja jugoslovanska ideja

júžnoštájerski -a -o prid. ( ū-ȃ )
1. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski : narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih
2. nanašajoč se na južni del Štajerske: južnoštajersko območje