j
--
in
-ja
[
jə̀ jə̀ja
in
jé jêja
]
m
(
ə̏; ẹ̄ ē
)
enajsta črka slovenske abecede:
mali j
;
začni z velikim J
;
ležeči j-ji
//
soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
já
1
člen.
(
ā
)
pog.
1.
izraža pritrjevanje;
ant.
ne
1
:
»Je to vaš sin?« »Ja.«
/
potrka, in iz sobe se oglasi: ja!
naprej
;
poklical je hčer: »Marija!« »Ja!« se mu je oglasila
tukaj sem
2.
izraža podkrepitev trditve:
ja, tako je bilo
;
da ni tam mosta? Je, ja
;
o ja, nekaj je pa le prinesel
/
ja, ja, samo potepal bi se
/
ja, ti pa znaš govoriti
3.
izraža pričakovanje pritrditve:
saj pojdeš z nami, ja?
●
pog.
reci ja
pritrdi, privoli
;
pog.
ne reče ne ja ne ne
ne pove svoje odločitve
;
pog.
če sem zadovoljen, bi radi vedeli: ja in ne
delno sem, delno pa ne
;
sam.:
njen ja je bilo komaj slišati;
prim.
da
1
já
2
člen.
(
ȃ
)
pog.
1.
poudarja samoumevnost povedanega;
vendar
:
jurček je pa ja ena najboljših gob
;
svoj klobuk bom pa ja poznal
/
včasih okrepljen:
pa se menda ja ne prepirata
;
pa ja (da)
;
o, pa ja
2.
izraža domislek:
a ja, še to moram povedati
//
izraža prehod k drugačni misli:
ja, hotel sem reči, da bi bilo treba več športa
3.
izraža obotavljanje, pomislek:
ja, čakaj malo, da premislim
//
izraža privolitev z nejevoljo:
no ja, bomo pa šli domov
4.
izraža nasprotje prejšnji misli:
ima knjigo – ja, pa je ni bral
;
ostal je brez službe – ja, in zdaj? poje, to ja, pa ne v operi;
prim.
da
1
jà
3
člen.
(
ȁ
)
pog.
1.
izraža nejevoljo, nestrpnost;
vendar
:
ja nehaj se že hvaliti
;
ja zakaj še nisi napravljena? ja daj si no dopovedati
2.
izraža začudenje, presenečenje:
ja fantek, ti se pa jokaš!
jáblan
-i
ž
(
ā
)
star.
jablana
:
cvetoče jablani
jáblana
-e
ž
(
ā
)
sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadovi:
obrezovati, saditi jablane
;
košata jablana
/
divja jablana
lesnika
♦
vrtn.
okrasna jablana
okrasno drevo z barvitimi cveti in plodovi
jáblanica
-e
ž
(
ā
)
manjšalnica od jablana:
nizke jablanice
jáblanov
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na jablano:
jablanov cvet, les
;
jablanove veje
/
jablanov nasad
♦
agr.
jablanov škrlup
;
jablanova plesen
;
zool.
jablanov cvetožer
cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum
jablanovína
-e
ž
(
í
)
jablanov les:
krhkost jablanovine
jábolčast
-a -o
[
jabou̯čast
]
prid.
(
á
)
podoben jabolku:
jabolčasti okraski
♦
vet.
jabolčasti sivec
konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu
jábolček
-čka
[
jabou̯čək
]
m
(
á
)
1.
manjšalnica od jabolko:
iz cvetov so se že razvili zeleni jabolčki
/
ekspr.
zmeraj je imela zanj kak jabolček ali bonbonček
2.
nar. štajersko
jabolčnik
:
napili so se žganja in jabolčka
jábolčen
-čna -o
[
jabou̯čən
]
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jabolko:
jabolčni ogrizki
;
jabolčna lupina
;
jabolčne pečke
/
jabolčni kompot
;
jabolčni kis, sok
;
jabolčni zavitek
;
jabolčna marmelada
/
jabolčni cvet
jablanov
♦
zool.
jabolčni cvetožer
cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum
;
jabolčni zavijač
zavijač, katerega gosenica povzroča črvivost jabolk, Laspeyresia
pomonella
;
jabolčna grizlica
grizlica, katere ličinka živi v jabolkih, Hoplocampa testudinea
jábolčno
prisl.
:
jabolčno zelen
jábolčica
-e
[
jabou̯čica
]
ž
(
á
)
nar.
jabolček
:
rdeča jabolčica
jábolčko
-a
[
jabou̯čko
]
s
(
á
)
1.
jabolček
:
na vejah je bilo skoraj več jabolčk kot listja
2.
nav. mn.,
vrtn.,
v zvezi
adamovo jabolčko
plod okrasnih jablan:
raznovrstna adamova jabolčka
jábolčnica
-e
[
jabou̯čnica
]
ž
(
á
)
nar.
jabolčnik
:
čeprav je .. vino naravnost vlival vase, je ostal trezen, kakor da
je pil plehko jabolčnico
(A. Ingolič)
jábolčnik
-a
[
jabou̯čnik
]
m
(
á
)
1.
mošt iz jabolk:
piti jabolčnik
;
sod jabolčnika
2.
jabolčni kompot:
skuhati jabolčnik
jábolka
-e
[
jabou̯ka
]
ž
(
ā
)
nar.
jabolko
:
rdeče jabolke
jábolkast
-a -o
[
jabou̯kast
]
prid.
(
á
)
podoben jabolku:
jabolkasti paradižniki
jábolko
-a
[
jabou̯ko
]
s
(
á
)
1.
sad jablane:
lupiti jabolka
;
črvivo, rdeče, zrelo jabolko
;
kislo, sladko jabolko
;
lica je imela rdeča kot jabolko
/
poletna, zgodnja, zimska jabolka
/
obirati, otresti jabolka
;
pren.,
vznes.
zlato jabolko svobode
//
jablana
:
cvetoče jabolko
;
nasad jabolk
/
divje jabolko
lesnika
2.
v zvezi
granatno jabolko
nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad:
košarica granatnih jabolk
3.
pog.
Adamovo jabolko:
iz vratu mu je štrlelo jabolko
/
neprestano ga draži na kašelj v jabolku
v grlu
4.
jabolku podoben okrogel predmet:
jabolko na zvoniku se lesketa
;
pozlačeno jabolko
/
jabolko pri palici
glavič
/
široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki
zrkli
5.
ploščata kost v kolenu;
pogačica
:
od padca je imel na jabolkih posneto kožo
●
ekspr.
ugrizniti v kislo jabolko
lotiti se česa neprijetnega, neugodnega
;
knjiž.
jabolko spora, razdora
stvar, ki je vzrok spora, razdora
;
preg.
jabolko ne pade daleč od drevesa
otrok je tak kot starši
♦
agr.
prinčevo jabolko
podolgovato jabolko z rdečimi progami
;
bot.
volčje jabolko
rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo,
ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis
;
zlato jabolko
gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim
cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija
;
um.
vladarsko jabolko
predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti
jábolkovec
-vca
[
jabou̯kovəc
]
m
(
á
)
star.
jabolčnik
:
postreči s kruhom in jabolkovcem
jacínta
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
hijacinta
:
nežne barve jacint
jackpot
-a
[
džêkpot
]
m
(
ȇ
)
glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju:
zadeti jackpot na igralnem avtomatu
;
milijonski, rekorden jackpot
/
atletski jackpot
jacquard
ipd.
gl.
žakar
ipd.
jacuzzi
tudi
džakúzi
-ja
[
džakúzi
]
m
(
ȗ
)
masažni bazen, masažna kad:
sprostiti se v jacuzziju
;
jacuzzi in savna
jáčanje
-a
s
(
ā
)
knjiž.
utrjevanje
,
krepitev
,
večanje
1
:
vaje za jačanje telesa
/
jačanje obrambne moči države
;
jačanje prijateljstva
;
jačanje družbenega sektorja
jáčati
-am
nedov.
(
ā
)
knjiž.
utrjevati
,
krepiti
,
večati
1
:
s telovadbo jačati telo
/
jačati armado
;
jačati prijateljstvo
jáčenje
-a
s
(
ā
)
knjiž.
utrjevanje
,
krepitev
,
večanje
1
:
jačenje volje
jačína
-e
ž
(
í
)
jakost
:
ugotavljati jačino vetra
/
čustvo se ni več pojavilo v prvotni jačini
moči
jáčiti
-im
nedov.
(
ā ȃ
)
knjiž.
utrjevati
,
krepiti
,
večati
1
:
jačiti mišice
/
sloga jih jači
;
jačiti obrambno moč
;
burja se jači
jáčka
-e
ž
(
ȃ
)
nar.
jamica
:
devati gnoj v jačke
jád
-a
m
(
ȃ
)
1.
star.
žalost
,
trpljenje
,
bolečina
:
v jadu si je ruval lase
/
govoril je o svojih jadih
težavah
2.
zastar.
jeza
,
srd
:
od jada je zamahnil z mečem
jáden
-dna -o
prid.
(
ā
)
zastar.
nesrečen
,
ubog
,
beden
:
jadni berači
;
jadna domovina
/
jadno kljuse
jadikovánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od jadikovati:
naveličal se je poslušati njeno jadikovanje
jadikováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
knjiž.
tožiti
,
tarnati
:
ženske so vile roke in jadikovale
;
ko bi se vsaj to ne zgodilo, je jadikoval
;
glasno, hripavo jadikovati
/
ne jadikujte, branite svoje pravice
;
jadikuje, da ne more plačati
;
jadikuje zaradi revščine
jadikujóč
-a -e:
jadikujoča inteligenca
jadíkovec
-vca
m
(
í
)
vrtn.
okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete;
judeževo drevo
1
:
jáditi
-im
nedov.
(
ā ȃ
)
zastar.
jeziti
1
,
srditi
:
njihova malomarnost ga je jadila
/
vojska ni pravična, se je jadil
jadráča
-e
ž
(
á
)
ekspr.
jadrnica
:
stare jadrače
jadrálec
-lca
[
tudi
jadrau̯ca
]
m
(
ȃ
)
kdor se ukvarja z jadranjem:
a)
tekmovanje jadralcev in padalcev
/
usposabljanje letalskih jadralcev
b)
nastop veslačev in jadralcev
/
prvi jadralci okoli sveta
/
jadralec na deski
kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski
♦
zool.
jadralec
dnevni metulj bledo rumene barve s črnimi progami, Graphium
podalirius
;
jadralci
lastovkam podobne ptice, Apodiformes
jadrálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jadranje:
jadralni poskusi
/
jadralni let, polet
;
jadralni letalec
;
jadralno letalo
letalo brez lastnega pogona, ki leti z izkoriščanjem zračnih tokov
;
jadralno letalstvo
/
jadralni padalec
kdor se premika po zraku z jadralnim padalom, ki je prilagojeno za
skok z vzpetine in dolgo nadzirano letenje pred spustom v dolino
;
jadralno padalstvo
dejavnost jadralnih padalcev
/
jadralna deska
deska z gibljivim jamborom za vožnjo po vodi s pomočjo vetra
jadrálka
-e
[
tudi
jadrau̯ka
]
ž
(
ȃ
)
1.
ženska, ki se ukvarja z jadranjem:
nastop jadralk na jadrnicah
/
omenjena jadralka je za svoj let dobila srebrno značko
2.
zastar.
jadrnica
:
tod so plule samo redke jadralke
jadrálski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od jadralstvo:
jadralski center
;
jadralski inštruktor
jadrálstvo
-a
s
(
ȃ
)
panoga letalstva ali vodni šport, ki se ukvarja z jadranjem:
pilotska šola za učitelje jadralstva
;
knjiga o jadralstvu
jádranje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od jadrati:
jadranje čez zaliv
/
jadranje z letalom
/
jadranje na deski
šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s
pomočjo vetra
♦
šport.
jadranje na ledu
šport, pri katerem se s posebnimi jadrnicami drsi po ledu
jadránski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Jadran:
jadranske ribe
/
jadranska kultura
/
Jadransko morje
jadrár
tudi
jádrar -ja
m
(
á; ȃ
)
1.
izdelovalec jader:
izučiti se za jadrarja
2.
knjiž.
mornar, ki skrbi za jadra:
dati navodila jadrarju
jádrati
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
pluti s pomočjo jader:
jadrati proti pristanišču
;
jadrati z razpetimi, z vsemi jadri
;
učiti se jadrati
/
jadrati po morju, po celem svetu
;
pren.
njene misli so jadrale za njim
;
pogumno je jadral skozi življenje
●
ekspr.
preko tega vprašanja jadra z vsemi jadri
skuša se mu kar najhitreje izmakniti
;
ekspr.
jadrati proti vetru
ravnati, živeti v nasprotju s stališči, nazori okolja
;
ekspr.
počasi jadra v propad
se bliža propadu
♦
navt.
jadrati proti vetru
jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri,
nasprotni smeri vožnje ladje
;
jadrati z vetrom
jadrati z izkoriščanjem vetra, ki piha približno v smeri, enaki
smeri vožnje ladje
2.
leteti z jadralnim letalom:
naučil se je jadrati
;
dolgo, visoko je jadral
/
jadra z novim modelom jadralnega letala
//
premikati se po zraku z izkoriščanjem zračnih tokov:
ptice z velikimi krili lahko jadrajo
;
padalec lepo jadra
/
semena jadrajo po zraku
3.
ukvarjati se z jadranjem:
že več let jadra
//
v zvezi
jadrati na deski
ukvarjati se s športom, pri katerem se stoji na jadralni deski in
vozi po vodi s pomočjo vetra:
ob ugodnem vetru je s prijatelji jadral na deski
;
na morju rad plava in jadra na deski
4.
nav. ekspr.
počasi, mirno se premikati:
mesec neprizadeto jadra po nebu
;
beli oblaki so jadrali od juga proti severu
//
ekspr.
počasi, dostojanstveno iti:
čez trg je mirno jadrala perica z vozičkom
;
pred njima je jadrala teta z gostom
/
natakar je jadral med mizami
hodil
jádrce
-a
s
(
ā
)
manjšalnica od jadro:
veter se je zaganjal v bela jadra in jadrca
jádrn
1
-a -o
prid.
(
ȃ
)
star.
(zelo) hiter:
jadrn konj
;
jadrne kočije
/
jadrna vožnja
jádrno
prisl.
,
knjiž.,
ekspr.
hitro
:
jadrno bežati, dirjati
/
povedala je in jadrno odšla
jádrn
2
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jadro:
jadrne vrvi
/
jadrna površina
jádrnica
-e
ž
(
ȃ
)
čoln ali ladja, ki se premika s pomočjo jader:
jadrnica drsi po vodi
;
voziti se z jadrnico
;
bele, lahke jadrnice
;
obrežna jadrnica
/
tekmovalna, tovorna jadrnica
;
motorna jadrnica
ki ima tudi motor
jádrnik
-a
m
(
ȃ
)
1.
knjiž.
navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih
naprav;
jambor
:
z zastavami okrašeni jadrniki
;
ladja na dva jadrnika
;
kot jadrnik debela sveča
2.
zastar.
jadrnica
:
pristanišče za manjše jadrnike
jádrniški
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od jadrnica:
jadrniško izrazoslovje
jádrnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
hitrost
2
:
jadrnost v sklepanju
jádro
-a
s
(
ā
)
kos močne tkanine, s katerim se izkorišča veter za poganjanje čolna,
ladje:
jadra se napenjajo, plahutajo
;
izdelovati, šivati jadra
;
odvezati, privezati, razpeti, razviti, sneti, spustiti, vzdigniti
jadro
;
bela jadra
;
štirikotno, trapezasto, trikotno jadro
/
prečna, vzdolžna jadra
;
čoln na jadra
;
sukanec za jadra
;
ekspr.
pristanišče je polno jader
jadrnic
;
pren.,
pesn.
jadro mojih mladostnih sanj je splahnelo
●
šalj.
še o pravem času je dvignil, razpel jadra
odšel
;
ekspr.
pluti s polnimi jadri k cilju
hitro, brez obotavljanja se mu bližati
♦
bot.
jadro
največji, pokončni venčni list metuljastega cveta
;
navt.
napeti, nategniti jadro
napraviti, da ga veter ne boči, zaradi večjega izkoriščanja
njegove sile
;
obrniti jadro od vetra
obrniti ga tako, da se veter le malo upira vanj
;
obrniti jadro proti vetru
obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj
;
podvezati, skrajšati, spodvezati jadro
delno ga zviti, da je krajše
;
dobiti veter v jadro
naravnati jadro tako, da se vanj upre veter
;
glavno jadro
na glavnem jamboru
;
košno, spodnje, vršno jadro
;
križno jadro
trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ
;
krmno jadro
na krmnem jamboru
;
latinsko jadro
trikotno jadro, privezano na poševni križ
;
sošno jadro
trapezoidno jadro, privezano na soho
;
vmesna jadra
trikotna jadra, privezana na naponah pri velikih jadrnicah
jadrovína
-e
ž
(
í
)
močna, gosta tkanina iz debele preje, ki se uporablja zlasti za jadra:
izdelovati jadrovino iz konoplje
;
pokriti tovor z jadrovino
;
močno impregnirana, nepremočljiva jadrovina
;
vreča iz jadrovine
jadrovínast
-a -o
prid.
(
í
)
ki je iz jadrovine:
terasa z jadrovinasto streho
;
jadrovinasta torba
jádrovje
tudi
jadrôvje -a
s
(
ā; ȏ
)
jadra in pripadajoče vrvi na ladji ali čolnu:
oblike trupa in jadrovja trgovskih ladij
/
vse jadrovje na jamboru se je počasi obrnilo
vsa jadra
jadrovóden
-dna -o
prid.
(
ọ̄
)
navt.,
v zvezi
jadrovodna vrv
vrv za obračanje jadra v smeri krme:
nategniti jadrovodno vrv
jádrski
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od jadro:
jadrska vrv
jáfa
--
v prid. rabi
(
ȃ
)
v zvezi
jafa pomaranča
pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu:
prodajati jafa pomaranče
jafetítski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
jezikosl.,
po Marru
nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov
in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije:
jafetitski jeziki
/
jafetitska teorija
teorija, po kateri so vsi jeziki nastali iz štirih enozložnih
glasovnih skupin
jága
-e
ž
(
á
)
1.
pog.
lov
1
:
v nedeljo bo jaga
;
iti na jago
/
kaznovali so ga zaradi divje jage
/
jaga na ljudi
2.
etn.,
v zvezi
divja jaga
, po ljudskem verovanju
truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku:
trušč divje jage
●
ekspr.
čez dolino je hrumela divja jaga
nevihta, vihar
jága bába
jáge bábe
ž
(
á, á
)
mitol.
hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo:
jaga baba in povodni mož
jágelc
-a
[
jagəlc
]
m
(
ȃ
)
nar. dolenjsko
trobentica
:
zvončki in jagelci
jágenjc
-a
[
jagənjc
]
m
(
ȃ
)
star.
jagenjček
:
jagenjci in ovce
/
tak jagenjc vse uboga
jágenjce
-a
[
jagənjce
]
s
(
ȃ
)
jagenjček
:
belo jagenjce
jágenjček
-čka
[
jagənjčək
]
m
(
ȃ
)
1.
nav. ekspr.
manjšalnica od jagnje:
ovca z jagenjčkom
//
mlad ovčji samec:
jagenjček in ovčka
2.
ekspr.
pohleven, ubogljiv človek:
v primeri z vami je on pravi jagenjček
3.
mn.
oblak v obliki majhnih, manjših kopic;
ovčice
jáger
-gra
m
(
á
)
pog.
kdor se ukvarja z lovom;
lovec
:
družiti se z jagri
;
za jagre značilno pretiravanje
jágmiti se
-im se
nedov.
(
ā ȃ
)
nar. belokranjsko
potegovati se, puliti se (za kaj):
jagmita se za pogačo, za žogo
jágned
1
-a
m
(
ā
)
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor:
vitki jagnedi ob cesti
;
ravnina s samotnimi jagnedi
jágned
2
-i
ž
(
ā
)
topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor:
drevored iz visokih jagnedi
jágnedič
-a
m
(
ā
)
manjšalnica od jagned:
veter je upogibal mlade jagnediče
jágnedje
-a
s
(
ā
)
jagnedovo drevje:
izza jagnedja je posijalo sonce
jágnedov
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na jagned:
jagnedov les
/
jagnedov drevored
/
jagnedovo drevje
jagnedovína
-e
ž
(
í
)
jagnedov les:
uporaba jagnedovine za drva
jágnedovje
-a
s
(
ā
)
jagnedovo drevje:
visoko jagnedovje
jágnje
-ta
s
(
á
)
1.
ovčji mladič:
jagnje beketa, bleja, bleketa
;
zaklati jagnje
;
belo, kodrasto jagnje
;
krotek, ponižen kot jagnje
;
uboga kot jagnje
/
kot nagovor
ne boj se, jagnje moje
●
knjiž.,
ekspr.
v tej aferi je bil on daritveno, žrtveno jagnje
njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za
skupno krivdo
♦
rel.
Jagnje božje
jagnje kot simbol Kristusa, žrtve za spravo med človeštvom in
Bogom
;
velikonočno jagnje
jagnje, ki so ga jedli Izraelci v spomin na rešitev iz egiptovske
sužnosti
2.
ekspr.
pohleven, ubogljiv človek:
on je res jagnje
jágnjec
-a
m
(
ā
)
star.
jagenjček
:
jagnjeci so se stiskali k svojim materam
jagnječevína
in
jágnječevina -e
ž
(
í; ā
)
1.
jagnječje krzno:
podložiti plašč z jagnječevino
2.
star.
jagnjetina
:
pečena jagnječevina
jagnječína
in
jágnječina -e
ž
(
í; ā
)
star.
jagnjetina
:
peči jagnječino
jágnječji
-a -e
(
ā
)
pridevnik od jagnje(c):
jagnječja koža
;
jagnječje meso
jagnjed
ipd.
gl.
jagned
2
ipd.
jágnjetina
in
jagnjetína -e
ž
(
á; í
)
jagnječje meso:
pečena jagnjetina
jagnjetíti
-ím
nedov. in dov.
(
ī í
)
nav. 3. os.
roditi, povreči jagnje:
ovce, ki so jagnjetile, so posebej hranili
jágnjetov
-a -o
(
á
)
pridevnik od jagnje:
jagnjetova koža
jágnjica
-e
ž
(
ā
)
mlada ovčja samica:
breja jagnjica
jágnjič
-a
m
(
ā
)
nav. ekspr.
manjšalnica od jagnje:
blejanje ovčic in jagnjičev
jágnjiče
-a
s
(
ā
)
star.
jagenjček
:
drobno jagnjiče
;
skaklja kakor jagnjiče
jágnjiček
-čka
m
(
ā
)
knjiž.
jagenjček
,
janjček
:
okrog ovc skačejo jagnjički
jágnjiti
-im
nedov. in dov.
(
ā ȃ
)
nav. 3. os.
roditi, povreči jagnje:
več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo
jágoda
-e
ž
(
á
)
1.
nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad:
tukaj rastejo jagode
;
nabirati jagode
;
okopavati, saditi jagode
;
debele, zrele jagode
;
kot jagoda rdeče ustnice
/
gozdne jagode
;
vrtne jagode
gojene, z debelejšimi sadovi
/
košarica rdečih jagod
2.
droben okrogel sad:
odstraniti gnilo jagodo iz grozda
;
osmukati jagode
;
bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode
;
grozdne
ali
vinske jagode
;
grm z jagodami v visečih grozdkih
/
črne jagode
borovnice
3.
jagodi podoben droben okrogel predmet:
pisane jagode ogrlice
;
jagode na rožnem vencu
4.
nar.
rdečkasta krava:
jagoda in sivka
♦
bot.
jagoda
plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen
;
volčja jagoda
strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi,
Paris quadrifolia
;
elektr.
izolirna jagoda
majhen, valjast, preluknjan izolator
;
vrtn.
božične jagode
lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum
capsicastrum
jágodar
-ja
m
(
ā
)
kdor goji, nabira jagode:
bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev
jágodast
-a -o
prid.
(
á
)
podoben jagodi:
jagodast plod
;
obleka jagodaste barve
♦
bot.
jagodasti storž
storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
jágoden
-dna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jagodo:
a)
jagodni cvet
;
jagodno listje
/
jagodni sladoled, sok
;
jagodna marmelada
/
jagodna barva
b)
jagodni izbor pri predelavi grozdja
jágodica
-e
ž
(
á
)
1.
manjšalnica od jagoda:
grmi s črnimi jagodicami
/
ekspr.
bi radi malo jagodic
/
kot nagovor
da si le tukaj, jagodica moja
2.
anat.,
navadno v zvezi
prstna jagodica
spodnji del na koncu prsta;
blazinica
:
vzeti kri iz prstne jagodice
jágodičast
-a -o
(
á
)
pridevnik od jagodica:
jagodičasto sadje
jágodičevje
tudi
jagodíčevje -a
s
(
á; ȋ
)
jagodičje
:
izdelovati sokove iz jagodičevja
;
nasad jagodičevja
jágodičje
tudi
jagodíčje -a
s
(
á; ȋ
)
rastline, ki imajo za sad jagode, ali sadovi teh rastlin:
gojiti jagodičje
;
uporaba jagodičja
;
sadni sokovi iz ribeza in drugega jagodičja
/
poseke z gostim mladjem in jagodičjem
(rdečimi) jagodami
jágodičnica
tudi
jagodíčnica -e
ž
(
á; ȋ
)
bot.
nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami, Arbutus
unedo:
jagodíšče
in
jágodišče -a
s
(
í; á
)
kraj, prostor, kjer rastejo jagode:
veliko jagodišče
jágodje
-a
s
(
á
)
več jagod, jagode:
v vinogradu so pobirali osuto jagodje
♦
um.
okras v podobarstvu 17. stoletja v obliki niza jagod
jágodka
-e
ž
(
á
)
manjšalnica od jagoda:
grozdi iz drobnih jagodk
/
ekspr.
kupite kaj jagodk
jágodnat
-a -o
prid.
(
á
)
poln jagod:
jagodnat grozd
jágodnik
-a
m
(
á
)
bot.
nizko zimzeleno sredozemsko drevo ali grm z rdečimi jagodami;
jagodičnica
jagodnják
-a
m
(
á
)
1.
nasad jagod:
urediti si jagodnjak
2.
bot.
nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria:
jágodov
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jagoda 1:
jagodovi listi
/
jagodov sladoled
;
jagodova marmelada
jágodovec
-vca
m
(
á
)
sok ali žganje iz (rdečih) jagod:
delati jagodovec
;
steklenica jagodovca
jagodovína
in
jágodovina -e
ž
(
í; á
)
(rdeče) jagode, jagodičje:
z jagodovino porasla poseka
♦
bot.
petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh; skalni
petoprstnik
jágrovski
-a -o
prid.
(
á
)
pog.
lovski
:
jagrovske šale
/
jagrovski klobuk
jágrski
-a -o
prid.
(
á
)
pog.
lovski
:
jagrski sestanek
/
jagrski pes
jáguar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
leopardu podobna črno lisasta zver, ki živi v Ameriki:
krvoločen jaguar
2.
avtomobil angleške tovarne Jaguar:
pripeljal se je z belim jaguarjem
jàh
medm.
(
ȁ
)
izraža posmeh:
jah, se je zasmejal
jaháč
-a
m
(
á
)
1.
moški, ki se ukvarja z jahanjem:
za to nalogo je izbral samo izurjene jahače
;
nastop jahačev na tekmovanju
;
policisti jahači
/
jahač stopi s konja
jezdec
;
v daljavi je zagledal krdelo jahačev
2.
predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti:
dati na struno papirnate jahače
♦
adm.
kartotečni jahač
predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje;
kartotečni jezdec
;
agr.
švedski jahači
kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec
jaháčica
-e
ž
(
á
)
jahalka
:
cirkuška jahačica
;
nastop domačih jahačic
jahálec
-lca
[
jahau̯ca
in
jahalca
]
m
(
ȃ
)
jezdec
,
jahač
:
konj se upira jahalcu
jahálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jahanje:
jahalni pribor
/
jahalna steza
/
jahalni bič
biču podobna usnjena priprava, navadno pletena
;
jahalni konj
konj, ki je primeren, izurjen za jahanje
;
jahalni škornji
škornji s trdo golenico in visokim opetnikom za ostrogo
;
jahalne hlače
hlače, ki so ob spodnjem delu noge oprijete, ob stegnu pa
razširjene
;
jahalna obleka
obleka iz jahalnih hlač in suknjiča
jahalíšče
-a
s
(
í
)
prostor za jahanje:
iti na jahališče
;
jahati po jahališču
jahálka
-e
[
jahau̯ka
in
jahalka
]
ž
(
ȃ
)
ženska, ki jaha ali se ukvarja z jahanjem:
dohitel je mlade jahalke
;
cirkuške jahalke
;
na prireditvi je nastopilo več slavnih jahalk
jahálke
-hálk
ž
mn.
(
ȃ
)
jahalne hlače:
oficir v škornjih in jahalkah
jahálnica
-e
ž
(
ȃ
)
pokrit prostor za urjenje v jahanju:
ogledati si nastope v jahalnici
jáhanec
-nca
m
(
ā
)
konj, na katerem kdo jaha:
spretno je skočil s svojega jahanca
/
dresirati, gojiti jahance
jahalne konje
jáhanje
-a
s
(
ā
)
1.
glagolnik od jahati:
večurno jahanje
;
jahanje na oslu
;
konj za jahanje
/
malenkostno jahanje na predpisih
2.
šport, pri katerem se ukvarja z jahanjem na konju:
tekmovanje v jahanju
/
dresurno jahanje
jaháriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
nav. ekspr.
jezdariti
:
skače čez jarke in jahari čez drn in strn
/
vojaki jaharijo po deželi
jaháški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jahače:
jahaški klub
/
jahaška hoja
;
jahaške noge
/
jahaški bič
jahalni bič
jáhati
-am
tudi
jášem
nedov.
(
ā
)
1.
premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi:
jahati konja
;
jahati na konju, na oslu
;
jahati proti vasi, čez travnike, po cesti
;
vsak dan več ur jaha
;
jahati brez sedla, v lahnem diru
;
zna dobro jahati
/
že več let jaha
goji jahanje, se ukvarja z jahanjem
;
pren.,
ekspr.
čarovnice so jahale na metlah na Klek
2.
sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega:
jahati na veji, na zidu
;
deček mu je jahal na vratu
/
rad je očetu jahal na kolenih
sedeč na njegovih kolenih posnemal jahanje
;
pren.,
ekspr.
ščipalnik mu je jahal na nosu
3.
pog.,
slabš.
mučiti, trpinčiti, zlasti s pretiravanjem v zahtevah, s
samovoljnostjo:
prišel mu je v roke, zdaj ga pa jaha
;
zmeraj koga jaha
;
jahali bodo na njem, da bo kri znojil
/
lakota, revščina jih jaha
/
kot vzklik
vrag naj ga jaha
4.
pog.,
ekspr.,
v zvezi z
na
pretirano poudarjati, vztrajno zahtevati:
jaha na disciplini, na poštevanki
;
ne bo mogoče stvari prikriti, oficir jaha na preiskavi
●
pog.,
ekspr.
jaha na vsaki besedi
zahteva, da se uporabijo neke določene besede; rad išče v
govorjenju, pripovedovanju drugačen smisel, kot v njem je
jaháje
:
lovili so živali, jahaje na hitrih konjih
jahajóč
-a -e:
bližala se jim je počasi jahajoča patrulja
jáhta
-e
ž
(
ȃ
)
manjša ladja za šport in razvedrilo:
križariti z jahto ob obali
;
voziti se z jahto
;
razkošna jahta
;
turisti z jahtami
/
motorna jahta
jáhtanje
-a
s
(
ȃ
)
knjiž.
plovba, križarjenje z jahto:
navdušenost za jahtanje
jáhtar
-ja
m
(
ȃ
)
kdor pluje z jahto za razvedrilo:
premožni jahtarji
;
otok za jahtarje
jáhtarstvo
-a
s
(
ȃ
)
razvedrilna dejavnost uporabnikov jaht:
donosno jahtarstvo
jáhten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jahto:
mesto ima ugodno lego za razvoj jahtnega turizma
/
jahtni klub
jáhting
tudi
jachting -a
[
jáhting-
]
m
(
ȃ
)
tur.
plovba, križarjenje z jahto, jahtanje:
razvoj jahtinga
jájcati se
-am se
nedov.
(
ȃ
)
vulg.
jeziti se, razburjati se:
stari se spet nekaj jajca
jájce
-a
s
(
á
)
1.
z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se
razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih:
leči, odlagati jajca
;
mladiči se izležejo iz jajc
;
aligatorjeva, golobja, želvina jajca
/
kobilica izleže med travo več jajc
jajčec
;
mravljinčja jajca
mravljinčje bube
;
žabja jajca
žabja jajčeca, obdana s sluzjo
//
taka celica pri domači perutnini, zlasti kokoši:
jajce se stre, ubije
;
kuhati, lupiti, vložiti jajca
;
nasaditi jajca koklji
;
nesti, valiti jajca
;
pobirati jajca iz gnezd
;
koklja sedi na jajcih
;
gnilo, pokvarjeno, staro, sveže jajce
;
kokošja, račja jajca
;
jajce z dvema rumenjakoma
;
embalaža za jajca
;
hodi kakor po jajcih
s previdnim, mehkim stopanjem
;
z njim ravnajo kakor z jajcem
zelo obzirno
;
sedi kot koklja na jajcih
zelo vztrajno
;
podobna sta si kot jajce jajcu
/
jajce zakrkne
;
izpihati, izpiti jajce
;
jajce ocvreti, raztepsti, razžvrkljati, stepsti
/
(v) mehko kuhano
z nezakrknjenim rumenjakom
, (v) trdo kuhano jajce
z zakrknjenim rumenjakom
;
na (volovsko) oko ocvrto jajce
s celim, nezakrknjenim rumenjakom
;
jajca v prahu
posušena in drobno zmleta
2.
nav. mn.,
pog.
moška spolna žleza, modo:
odstraniti jajca mladim samčkom
;
bikova jajca
/
nizko
suni ga v jajca
3.
kar je po obliki podobno jajcu:
jajce iz sladkorja
●
vulg.
zberi vsa ta jajca in jih prodaj
nepomembne, malo vredne stvari
;
ekspr.
iskati dlako v jajcu
pretiravati v zahtevah po natančnosti
;
ekspr.
Kolumbovo jajce
na videz nerešljiv problem, enostavno in domiselno rešen
;
ekspr.
kukavičje jajce
problem, stvar, s katero kdo zvijačno obremeni drugega
;
iron.
jajce več kot puta ve
otroci si domišljajo, da vedo več kot odrasli
;
preg.
boljše prihranjeno jajce kot sneden vol
♦
agr.
prehladiti jajca
med valjenjem predolgo pustiti jajca brez ogrevanja
;
čajna
ali
pitna jajca
zelo sveža jajca, ki se morejo uživati surova
;
konzumna jajca
namenjena prehrani
;
valilna jajca
sveža, oplojena jajca, primerna za valjenje
;
etn.
gnilo jajce
otroška igra, pri kateri čepi kaznovani igralec v sredini kroga
drugih čepečih igralcev
;
gastr.
nadevano jajce
razpolovljeno kuhano jajce, nadevano s pretlačenim rumenjakom in
dodatki
;
med.
jajce
nastajajoči organizem v prvih mesecih nosečnosti
jajcevòd
-óda
m
(
ȍ ọ́
)
biol.
cevast organ, po katerem gre jajčece iz jajčnika:
jajčeca drsijo skozi jajcevod
♦
med.,
vet.
neprehodnost, vnetje jajcevoda
jájčar
-ja
m
(
ȃ
)
nekdaj
moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc:
jajčar in kokošar
♦
bot.
rastlina s cvetnimi koški na tankih stebelcih, Leontodon
jájčarica
-e
ž
(
ȃ
)
1.
kokoš, ki se goji zaradi jajc;
nesnica
:
usmeriti se na vzrejo jajčaric
/
njene kokoši so dobre jajčarice
2.
nekdaj
ženska, ki se ukvarja s (pre)prodajanjem jajc:
prodati jajca jajčarici
;
jajčarice na trgu
3.
voj. žarg.
ročna bomba jajčaste oblike:
odviti in vreči jajčarico
jájčast
-a -o
prid.
(
á
)
podoben (kokošjemu) jajcu:
jajčast kamen, obraz
;
jajčast prerez
/
jajčasta oblika
♦
bot.
jajčasti list
list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel s širšim
koncem
;
narobe jajčasti list
list v obliki podolžnega jajčastega prereza, prirasel z ožjim
koncem
jájčasto
prisl.
:
jajčasto oblikovan
jájčastolísten
-tna -o
prid.
(
á-ȋ
)
bot.
ki ima jajčaste liste:
jajčastolistna rastlina
jájčece
-a
[
jajčəce
]
s
(
ā
)
1.
spolna celica, iz katere se razvije nov organizem:
dozorevanje jajčec v jajčniku
/
leči, odlagati jajčeca
;
jajčeca glist, žuželk
/
ribja jajčeca
ikre
/
nabirati mravljinčja jajčeca
mravljinčje bube
♦
biol.
neoplojeno jajčece
;
brazdanje, oploditev jajčeca
;
pričvrstitev jajčeca v steno maternice
2.
manjšalnica od jajce:
valiti jajčeca
;
nesti drobna jajčeca
jájček
-čka
m
,
mn.
jájčka
s tudi
jájčki
m
(
á
)
manjšalnica od jajce:
samica skrbno vali jajčka
;
prepeličja jajčka
/
nav. ekspr.:
po čem so jajčka
;
nositi na trg jajčka
jájčen
-čna -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na jajce ali jajčece:
jajčna velikost
/
jajčna lupina
/
jajčni liker
;
jajčna jed
;
jajčne testenine
;
jajčno testo
♦
biol.
jajčna celica
spolna celica, iz katere se razvije nov organizem
jájčev
-a -o
(
á
)
pridevnik od jajce:
jajčeva oblika
jájčevec
-vca
m
(
ā
)
enoletna kulturna rastlina ali njen jajčasti sad:
gojiti jajčevce
;
zrezati jajčevec na rezine
jájčji
-a -e
prid.
(
ā
)
star.
jajčen
:
jajčje lupine
♦
agr.
jajčje zrcalo
priprava za presvetljevanje jajc
jájčnat
-a -o
prid.
(
ȃ
)
ki vsebuje jajca:
testo je jajčnato
/
jajčnata jed
jajčna jed
jájčnica
-e
ž
(
ȃ
)
zlasti v ruskem okolju
cvrtje
2
,
jajčnik
:
prinesti ponev z jajčnico
jájčnik
-a
m
(
ȃ
)
1.
nav. mn.,
biol.
spolna žleza, ki proizvaja jajčeca:
izrezati, odstraniti jajčnike
;
nerazviti jajčniki
2.
jed iz jajc, ocvrta na maščobi:
pripraviti jajčnik
;
jajčnik s sirom
3.
posodica za serviranje mehko kuhanega jajca:
porcelanast jajčnik
♦
med.,
vet.
vnetje jajčnikov
;
um.
jajčnik
okras v obliki niza jajcu podobnih elementov
ják
1
-a
m
(
ȃ
)
zool.
dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu, Bos
grunniens:
čreda jakov
ják
2
-a
m
(
ȃ
)
letalo sovjetskega letalskega konstruktorja Aleksandra Jakovljeva:
prestolnici bo povezovalo letalo jak 40 za 30 potnikov
ják
3
-a -o
prid.
, jáčji
(
ȃ ā
)
1.
star.
močen
:
jak pritisk, udarec, veter
/
jake pobude, spremembe
/
jak vol
;
čeprav je suh, je zelo jak
/
zbral je same jake mlade može
;
jak narod
2.
elektr.,
v zvezi
jaki tok
proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo;
elektroenergetika
:
tehnika jakega toka
/
strokovnjak za jaki tok
jáko
1.
prislov od jak:
kri mu je po žilah začela jačje plati
2.
star.
zelo
,
hudo
:
jako se moti
;
jako velika stavba
;
jako hitro govori
;
jako žal mu je
;
ekspr.
ti se pa jako poetično izražaš
jáka
-a
in
-e
stil.
-ta
m
(
ȃ
)
ekspr.
neiznajdljiv, neroden človek:
ti si pa res pravi jaka, kdaj bi bil že moral to narediti
●
ekspr.
hočeš me na ta način preslepiti. Ne boš, jaka!
izraža pripravljenost na odpor, nasprotovanje
jákec
-kca
m
(
ȃ
)
nar. vzhodnoštajersko
manjša kopica iz pokonci postavljenih snopov:
zložiti snope v jakce
jákna
-e
ž
(
ȃ
)
vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj zapenja:
modro krilo in bela jakna
jákobček
-čka
m
(
ȃ
)
jabolko, ki dozori konec meseca julija:
zreli jakobčki
jakobínec
-nca
m
(
ȋ
)
1.
zgod.,
v francoski revoluciji in prva leta po njej
pripadnik nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali
pristaš njene politike:
vlada jakobincev
;
jakobinci in žirondisti
2.
ekspr.
ekstremni revolucionar, radikalec:
mladine so se polastili jakobinci in heretiki
jakobinízem
-zma
m
(
ī
)
jakobinstvo
:
odločnost jakobinizma
jakobínka
-e
ž
(
ȋ
)
1.
jakobova pokrovača
:
nabirati jakobinke
/
gratinirane jakobinke
;
jakobinke na žaru
2.
zgod.,
v francoski revoluciji in prva leta po njej
pripadnica nižje buržoazije, ki je vzela oblast žirondistom, ali
pristašinja take politike:
navdušena jakobinka
jakobínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na jakobince:
jakobinska diktatura, vlada
/
jakobinska čepica
v francoski revoluciji
stožčasto pokrivalo s povešeno konico kot simbol svobode
jakobínstvo
-a
s
(
ȋ
)
jakobinska politična smer:
zmaga jakobinstva
/
ekspr.
jakobinstvo nekaterih politikov
ekstremna revolucionarnost, radikalnost
jákobov
-a -o
prid.
(
ȃ
)
v zvezi
jakobova pokrovača
rjavkasto rdeča morska školjka z neenakima, pahljačasto rebrastima
lupinama:
kupiti jakobove pokrovače
/
gratinirane jakobove pokrovače
;
jakobove pokrovače na žaru
jákost
-i
ž
(
ā
)
1.
značilnost pojava glede na učinek:
ugotavljati jakost potresa, vetra
;
majhna, velika jakost
/
uravnavati jakost slike na televizijskem zaslonu
/
jakost čustva, občutkov, predstav
/
jakost ohladitve
stopnja
;
jakost pritiska
velikost
♦
fiz.
jakost električnega polja
količina, s katero je določeno električno polje in se dobi s silo
na električni naboj
;
jakost magnetnega polja
količina, s katero je določeno magnetno polje
;
jakost valovanja
energija, ki jo prenese valovanje v časovni enoti v pravokotni
smeri skozi ploskovno enoto
;
jakost zvoka
energija, ki jo prenese zvok v časovni enoti v pravokotni smeri
skozi ploskovno enoto
;
nameriti pet miliamperov jakosti
;
kem.
jakost baze
koncentracija hidroksilnih ionov v vodni raztopini baze
;
jakost kisline
koncentracija vodikovih ionov v vodni raztopini kisline
;
jezikosl.
jakost glasu
značilnost glasu glede na količino zraka pri njegovem tvorjenju
;
meteor.
jakost padavin
količina padavin v časovni enoti
;
jakost vetra
količina, ki je določena z njegovo hitrostjo
//
značilnost pojava, ki ima velik učinek:
kamen se je zaradi jakosti udarca razletel
2.
star.
moč
1
:
imel je še toliko jakosti, da je vzdržal
/
jakost volje
/
telesna jakost se je dolgo ohranila v njegovem rodu
;
jakost niti
trdnost, čvrstost
jákosten
-tna -o
prid.
(
ā
)
1.
nanašajoč se na jakost 1:
jakostne razlike
;
jakostno niansiranje tonov
;
jakostno stopnjevanje
/
potres pete jakostne stopnje
♦
jezikosl.
jakostni naglas
dinamični naglas
2.
šport.,
v zvezi
jakostna lestvica
razvrstitev posameznikov, klubov v kaki športni disciplini glede na
dosežene rezultate:
sestaviti jakostno lestvico nogometašev
;
jakostna lestvica atletov
/
biti na vrhu evropske jakostne lestvice
jakúza
1
-e
tudi
-a
m
(
ȗ
)
pripadnik japonske tajne kriminalne organizacije jakuza:
kriminalno združbo je sestavljalo več kot 10.000 jakuz, razdeljenih
v 500 skupin
jakúza
2
-e
ž
(
ȗ
)
tajna kriminalna organizacija v japonskem okolju:
člani, pripadniki jakuze
;
vodja jakuze
jaloróden
-dna -o
prid.
(
ọ̄
)
nanašajoč se na jalorodnost:
jalorodno razmnoževanje
jaloródnost
-i
ž
(
ọ̄
)
biol.
razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic;
partenogeneza
jálov
-a -o
prid.
(
á
)
1.
ki ne more imeti potomcev:
jalova krava
;
nav. slabš.:
jalov moški
neploden
;
jalova ženska
/
jalov zakon
brez otrok
/
jalova rastlina
;
jalovo drevo
;
jalovo seme
nekalivo
;
pren.
jalov umetnik
;
kulturno jalovo obdobje
//
ki nima pogojev za (dobro) uspevanje rastlin;
nerodoviten
,
slab
:
jalova prst, zemlja
;
jalovo zemljišče
2.
ki je brez zrn, semen:
jalov klas, strok
/
jalovo zrno
3.
nav. ekspr.
ki ne dá (pričakovanega) uspeha, rezultata:
jalov trud
;
vsi njihovi poskusi za izboljšanje razmer so bili jalovi
;
ni se hotel spuščati v jalovo polemiko
;
jalovo početje
/
jalovo življenje
//
ki ne izhaja iz objektivnih dejstev:
jalov izgovor
;
z dejstvi je dokazal, da so vsi očitki jalovi
/
to je jalova tolažba
//
ki ni koristno uporabljen:
odpraviti jalove vožnje pri dvigalih
/
jalov večer
4.
nar. primorsko
nezabeljen
:
večerjali so krompir v oblicah ali pa jalov močnik
♦
bot.
jalov cvet
cvet brez prašnikov in pestičev
;
jalov list
list (praprotnic), ki nima sporangijev
;
čeb.
jalova matica
matica, ki zalega neoplojena jajčeca
;
elektr.
jalov tok
izmenični tok, potreben za tvorbo električnih ali magnetnih polj
;
jalova energija
energija, ki je potrebna za tvorbo električnih ali magnetnih polj
pri izmeničnem toku in ne opravlja nobenega dela
;
petr.
jalova rudnina
rudnina, ki se ne da praktično izkoristiti
;
strojn.
jalova jermenica
jermenica, ki se prosto vrti
jálovec
-vca
m
(
á
)
jalov samec:
izločiti jalovce
//
slabš.
neploden moški:
otrok ni njegov, on je jalovec
;
pren.,
ekspr.
spodbuditi kulturne in politične jalovce
jálovica
-e
ž
(
á
)
star.
jalova samica;
jalovka
:
prodati jalovice
//
nar.
neplodna ženska:
Otrok ni imela in jih menda tudi ni mogla imeti. Bila je jalovica
(B. Kreft)
jalovína
1
-e
ž
(
í
)
1.
plasti, kosi kamnine v premogu, rudah:
izpirati, odbirati jalovino
;
odkopavati, odstranjevati jalovino
;
odvažati jalovino iz rudnika
;
kupi jalovine
//
metal.
snovi v rudi, ki se ne dajo koristno izrabiti:
karbonatna jalovina v svinčevi rudi
2.
jalova, nerodovitna tla:
narediti iz jalovine travnik
jalovína
2
in
jálovina -e
ž
(
í; á
)
nar.
živina, ki ne daje mleka:
Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v planine
;
tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce, tudi koze
(F. Finžgar)
jalovínast
-a -o
prid.
(
í
)
ki vsebuje jalovino:
jalovinast sloj premoga
jalovíšče
-a
s
(
í
)
mont.
kup jalovine, zlasti iz rudnika:
najti prostor za jalovišče
/
zvračati vozičke na jalovišču
jalovíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
knjiž.
delati koga jalovega, neplodnega:
jaloviti samice
;
pren.,
ekspr.
taka miselnost jalovi umetnikovo ustvarjalno moč
jálovka
-e
ž
(
á
)
jalova samica:
prodati jalovke za meso
;
čreda jalovk
♦
čeb.
matica, ki zalega neoplojena jajčeca; jalova matica
//
slabš.
neplodna ženska:
ženska s kompleksom jalovke
/
kot psovka
ti lahko pridigaš o otrocih, ko jih nimaš, jalovka
jálovost
-i
ž
(
á
)
značilnost, stanje jalovega:
zdraviti jalovost
;
začasna jalovost
;
jalovost pri kravah
;
vzroki jalovosti
/
ekspr.
duhovna jalovost
/
ekspr.
jalovost prerekanj
jáltski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na mesto Jalta:
jaltsko pristanišče
♦
zgod.
jaltska konferenca
konferenca v Jalti februarja 1945, na kateri so se vlade Združenih
držav Amerike, Velike Britanije in Sovjetske zveze dogovorile o
ureditvi sveta po končani vojni
jáma
-e
ž
(
á
)
1.
v zemljo narejena vdolbina:
na cesti se delajo, nastajajo jame
;
kopati, narediti, zasuti jamo
;
pasti, stopiti v jamo
;
jame od bomb
;
jame za sajenje dreves
//
nav. ekspr.
vdolbeno mesto sploh:
narediti sredi žgancev jamo za mast
/
bil je tako suh, da so se mu v licih delale jame
vdolbine
;
oči so mu ležale v globokih jamah
2.
naraven izvotljen prostor pod zemeljskim površjem:
jama sega, vodi daleč v hrib
;
raziskovati jame
;
spustiti se v jamo
;
skalnata jama
/
odkritje sledov primitivnega človeka v jami
/
kraška jama
podzemeljska jama v kraškem svetu
;
podzemeljska jama
/
Postojnska jama
3.
navadno s prilastkom
prostor v zemlji, tleh za zbiranje česa, navadno obzidan:
betonirati jamo
/
apnena jama
za shranjevanje apna
;
gnojnična jama
;
greznična jama
greznica
;
kompostna jama
/
dati repo v jamo
//
teh.
obzidan prostor navadno v tleh, na tleh, v katerem se s tekočino ali
paro obdeluje surovina:
lužilna jama
;
parilna jama
//
nekdaj
preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za
sušenje lanene slame:
zakuriti jamo
;
sušiti na jami
/
sušilna jama
4.
prostor pod zemeljskim površjem, v katerem se koplje, pridobiva ruda
ali premog:
odpreti novo jamo
;
spustiti se v jamo
;
zračenje jame
/
pog.:
dela v jami
je zaposlen kot rudar
;
ponesrečil se je v jami
v rudniku
//
s prilastkom
prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva sploh:
gramozna, peščena, šotna jama
/
ustreljen je bil v Gramozni jami
5.
nav. ekspr.
prostor v zemlji za pokop mrliča;
grob
1
:
izkopati komu jamo
;
spustiti krsto v jamo
;
zagrebli so ga v jamo
/
pesn.
počiva v črni jami
6.
ekspr.,
s prilastkom
bivališče
,
zbirališče
:
tvoja hiša je jama razbojnikov
;
pren.
jama greha, hudodelstva
●
ekspr.
zanj je že pripravljena jama
kmalu bo umrl
;
ekspr.
sam sebi jamo koplje
dela take stvari, ki ga spravljajo v nesrečo, so mu v pogubo
;
evfem.
pomagati komu v jamo
biti kriv, sokriv njegove smrti
;
ekspr.
ta obrt je zanj zlata jama
prinaša mu zelo velik dobiček
;
preg.
kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade
nesreča, ki jo kdo pripravlja drugim, navadno zadene njega samega
;
preg.
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta
iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno
;
preg.
pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne
kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦
geogr.
ledena jama
kraška jama, v kateri se ohrani led vse leto ali velik del leta
;
suha jama
kraška jama, v kateri ne teče voda
;
vodna jama
kraška jama, v kateri teče voda
;
grad.
gradbena jama
ki omogoča gradnjo temeljev in podzemnih delov objekta
;
lov.
jama
razširjeni del rova jazbeca ali lisice
;
volčja jama
ki se napravi za lovljenje volkov
;
metal.
livna jama
v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki
;
teh.
revizijska
ali
servisna jama
v tla narejen prostor za pregledovanje spodnjega dela vozila
jamájka
--
v prid. rabi
(
ȃ
)
gastr.,
v zvezi
jamajka rum
originalni rum z močno aromo in visoko stopnjo alkohola:
jamajka rum in kubanski rum
jámar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame:
rešiti skupino jamarjev
;
spuščanje jamarjev v brezno
//
speleolog
:
publikacija znanega jamarja
2.
nav. ekspr.
kdor živi v jami, votlini:
imel je brado kot kak jamar
3.
lov.
pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah:
vzgojiti jazbečarja za jamarja
jámarica
-e
ž
(
ȃ
)
zool.
raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami;
votlinska gos
jamáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
lov.
s psom loviti po jazbinah in lisičinah:
jamariti in grmariti
jamárjenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od jamariti:
navduševati se za jamarjenje
/
primernost jazbečarja za jamarjenje
jámarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo:
jamarska ekspedicija, oprema
/
razstava s področja jamarskih raziskav
/
jamarska lestvica
vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju
podzemeljskih jam
jámarstvo
-a
s
(
ȃ
)
obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam:
pionirji slovenskega planinstva in jamarstva
//
speleologija
:
razprava s področja jamarstva
jámast
-a -o
prid.
(
á
)
poln jam:
jamast svet
;
jamasta cesta, pot
♦
zool.
jamasto-vzboklo vretence
vretence, ki je spredaj vbočeno in zadaj izbočeno
jámb
-a
m
(
ȃ
)
lit.
dvozložna stopica s prvim nepoudarjenim in drugim poudarjenim zlogom:
verz v jambih
/
pesem v peterostopnem jambu
jambskem verzu
jámbor
-a
m
(
á
)
1.
navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih
naprav:
splezati na jambor
;
kovinski, lesen jambor
;
vrh jambora
/
signalni jambor
♦
navt.
glavni
ali
veliki jambor
drugi od spredaj
;
krmni jambor
na krmi
;
sestavljeni jambor
ki sestoji iz več delov, podaljškov
2.
elektr.
kovinski ali betonski opornik za električne vode;
steber
:
novi železobetonski jambori
/
daljnovodni, visokonapetostni jambor
;
kotni jambor
pri katerem električni vodnik spremeni smer
3.
drog za pokončno opiranje:
dva visoka jambora sta nosila streho cirkuškega šotora
/
antenski jambor
jámboren
-rna -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jambor:
jamborna lestev, luč
;
jamborne vrvi
♦
navt.
(jamborni) koš
majhna zavarovana ploščad na jamboru
jámborje
-a
s
(
á
)
jambori in njihova oprema na ladji ali čolnu:
od udarjanja valov se stresata trup in jamborje
jámbornica
-e
ž
(
á
)
ladja z enim ali več jambori:
s sadjem natovorjene jambornice
jámbornik
-a
m
(
á
)
jambornica
:
trgovske jadrnice in jamborniki
♦
grad.
močnejši lesen drog za pokončno oporo pri zidarskih odrih; lantena
jámborovje
-a
s
(
á
)
star.
jamborje
:
zrušeno jamborovje
jámborski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jambor:
jamborske luči, vrvi
/
jamborska drevesa
♦
navt.
(jamborski) koš
(jamborni) koš
jámbski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jamb:
jambski ritem, verz
/
jambska stopica
jámčenje
-a
s
(
ā
)
glagolnik od jamčiti:
jamčenje za nedotakljivost državnih meja
/
jamčenje za blago
;
rok jamčenja
jamčeválec
-lca
[
jamčevalca
in
jamčevau̯ca
]
m
(
ȃ
)
kdor jamči:
odtegnitev jamčevalca obveznostim
/
star.
jamčevalec pravic
porok
jamčeválen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jamčenje ali jamstvo:
jamčevalne napake v pogodbi
/
jamčevalna dolžnost, obveznost prodajalcev
jamčevánje
-a
s
(
ȃ
)
jamčenje
:
pogoji jamčevanja
jamčevína
-e
ž
(
í
)
star.
kavcija
,
varščina
:
zahtevati visoko jamčevino
/
za poroko je potreboval jamčevino
jámčiti
-im
dov. in nedov.
(
ā ȃ
)
1.
obvezati se za izpolnitev obljube, dolžnosti:
jamčiti za dolg
;
člani družbe jamčijo s svojim deležem
/
zavarovalnica jamči za škodo
/
jamčil je zanjo, in če bi pobegnila, bi zaprli njega
/
za pravočasno dostavo, za uspeh vam ne jamčimo
;
pren.
zmeraj je bil pripravljen jamčiti zanj
//
trg.
obvezati se za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po
nabavi;
garantirati
:
jamčiti (za) izdelek za eno leto
2.
biti jamstvo, zagotovilo za kaj:
dobro oborožena armada jamči (za) varnost državljanov
;
zaupanje v lastno moč jamči, da bodo uspeli
3.
ekspr.,
z dajalnikom
izraža trdno prepričanje o čem:
slabo se bo izteklo, to ti jamčim
;
jamčim ti, da ni nikogar v bližini
jámica
-e
ž
(
á
)
manjšalnica od jama:
a)
delati, kopati jamice
;
porivati frnikole v jamico
;
okrogla, plitva jamica
b)
ob smehu se ji delajo v licih jamice
;
oči so mu izstopile iz jamic
parnih votlin pod čelom, v katerih so oči
;
jamica na bradi
/
narediti jamico v testo
c)
počiva v hladni jamici
●
ekspr.
od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic
zelo je izbuljil oči
♦
anat.
sklepna jamica
vbočeni konec kosti v sklepu
;
zobna jamica
jamica v čeljusti, v kateri je zob
;
zool.
vohalna jamica
vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah
žuželk
jámič
-a
m
(
ȃ
)
nar.
jarek
1
,
brazda
:
metati gnoj v jamič
;
en vol je pri oranju hodil po jamiču, drugi pa po celem
jámičast
-a -o
prid.
(
á
)
ki ima jamico, jamice:
kupidi z jamičastimi trebuščki
;
jamičasta brada
/
jamičast asfalt
poln jamic
;
jamičasta površina
♦
alp.
jamičast sneg
sneg z jamicami, ki nastajajo zaradi taljenja snega
jámičati
-am
nedov.
(
ā
)
delati jamice za sajenje:
nekateri so jamičali, drugi pa nametavali krompir
jámičkar
-ja
m
(
ā
)
agr.
stroj za delanje jamic za sajenje:
jámljič
-a
m
(
ȃ
)
nar.
jarek
1
,
brazda
:
metati krompir v jamljič
jámnica
-e
ž
(
ȃ
)
nar.
zasipnica
,
podsipnica
:
Kako pa, ali imate kaj veliko repe v jamnici?
(F. Erjavec)
jamomérec
-rca
m
(
ẹ̑
)
strokovnjak za jamomerstvo:
nastaviti jamomerca
jamomérstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
veda o meritvah v rudnikih:
predavanja iz jamomerstva
/
izdelava načrtov jamskih del spada v jamomerstvo
jamoslôvec
-vca
m
(
ȏ
)
strokovnjak za speleologijo;
speleolog
:
nove razprave jamoslovcev
jamoslôvje
-a
s
(
ȏ
)
veda o podzemeljskih, kraških jamah;
speleologija
:
pionirji jamoslovja
jámrati
-am
nedov.
(
ȃ
)
nižje pog.
tožiti
,
tarnati
:
nič hudega mu ni, pa vendar jamra
;
jamra, da ga otroci ne ubogajo
jam session
jam sessiona
[
džêm sêšən
]
m
(
ȇ, ȇ
)
priložnostno zbiranje glasbenikov, ki skupaj improvizirajo:
večerni jam sessioni se pogosto končajo šele v jutranjih urah
;
nastopati na jam sessionih
jámski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na jamo:
a)
jamski požar
;
jamsko zračenje
/
jamski delavec, električar
;
jamski vagonček, voziček
;
jamska črpalka
;
jamska stojka
pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih
;
jamska svetilka
svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih
b)
jamski pajki, polži
;
jamske živali
/
jamski vhod
;
jamske poti
c)
jamsko bivališče primitivnega človeka
/
jamske podobe
♦
antr.
jamski človek
človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni
človek
;
les.
jamski les
okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih
;
mont.
jamski plin
plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan
;
pal.
jamski lev
levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe
;
jamski medved
izumrli medved iz mlajše ledene dobe
;
jamska hijena
izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah
;
zool.
jamska kozica
kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah,
Troglocaris schmidti
;
jamska mokrica
mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
jámstven
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jamstvo:
jamstveni pogoji za banke
/
jamstvena izjava
/
jamstvena doba
/
jamstveni list
garancijski list
♦
pravn.
jamstveno zavarovanje
zavarovanje za škodo, ki jo je zavarovanec dolžen poravnati
drugim; odgovornostno zavarovanje
jámstvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
(porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti:
dati, odpovedati jamstvo za kredit
;
prenehanje jamstva
/
zavarovalnica je razširila jamstvo
;
začetek jamstva
//
trg.
obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi;
garancija
:
prodajati šivalne stroje z enoletnim jamstvom
;
rok jamstva
2.
kar zagotavlja izpolnitev kake obljube, dolžnosti:
njegovo premoženje je zadostno jamstvo, da boste dobili denar vrnjen
/
njegova nepristranost je jamstvo za pravično razsodbo
//
kavcija
,
varščina
:
jamstvo za izpustitev na prostost
●
publ.
ustavna jamstva
z ustavo zagotovljene pravice in svoboščine; ustavna zagotovila
♦
pravn.
neomejeno jamstvo
z vsem premoženjem ali za vso škodo
;
omejeno jamstvo
ki sega le do določene vsote ali je vezano le na določeno
premoženje
;
družba z omejenim jamstvom
pri kateri jamčijo družabniki le s svojim deležem
;
osebno jamstvo
s svojo osebo ali s celotnim premoženjem
;
stvarno jamstvo
z določeno stvarjo ali z določenim premoženjem
jámščarica
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
jamska svetilka:
medla svetloba jamščaric
;
rudarji z jamščaricami v rokah
jámščina
-e
ž
(
ȃ
)
1.
kavcija
,
varščina
:
dati jamščino
/
posodil mu je brez jamščine
jamstva
2.
pravn.
kar mora plačati najboljši ponudnik na javni dražbi za zavarovanje
obveznosti, ki jih ima iz dražbe:
cenilna vrednost in jamščina
ján
-a
m
(
ȃ
)
nar. štajersko
vrsta (delavcev na polju, v vinogradu):
širok jan
/
delati v janu
jánez
-a
m
(
á
)
ekspr.
nekoliko okoren, neiznajdljiv, preprost fant:
vidiš ga janeza, spet si ga polomil
/
kot nagovor
o ti janez janezasti
Jánez
-a
m
(
á
)
šalj.,
navadno v zvezi
kranjski Janez
slovenski fant, Slovenec:
zbrali so se sami kranjski Janezi
//
ekspr.,
v stari Avstriji
vojak sedemnajstega pešpolka:
odhod kranjskih Janezov na fronto
;
upor kranjskih Janezov v Judenburgu
●
preg.
kar se Janezek nauči, to Janez zna
kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi
v zrelih letih
Jánezek
-zka
m
(
á
)
v zvezah:
ekspr.
pridni Janezek in hudobni Mihec
človek dobrega, pozitivnega značaja
;
preg.
kar se Janezek nauči, to Janez zna
kar se človek navadi delati, početi v mladosti, to mu ostane tudi v
zrelih letih
jánež
-a
m
(
á
)
enoletna vrtna zdravilna ali začimbna rastlina z belimi cveti v
kobulih ali njeno dišeče seme:
dajati janež v kruh
;
potresti pecivo z janežem
;
janež in kumina
♦
bot.
rastlina s pernato deljenimi listi in rumenkastimi, belimi ali
rdečimi cveti, Pimpinella
jánežev
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na janež:
janežev vonj
;
janeževo zrno
/
janežev čaj
;
janeževo olje
/
janežev kruh
♦
gastr.
janeževi upognjenci
pecivo v obliki upognjenih okroglih ploščic, posutih z janežem
jáneževec
-vca
m
(
á
)
žganje z okusom po janežu:
janeževec in pelinkovec
jáng
-a
m
(
ȃ
)
moški princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jin:
energija jang
jáničar
-ja
m
(
ȃ
)
1.
v fevdalni Turčiji
pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok
ugrabljen in poturčen:
janičarji so plenili po deželi
;
odpeljali so ga in vzgojili za janičarja
2.
ekspr.
izdajalec
,
odpadnik
:
prekleti janičar
/
literarni janičar
jáničarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na janičarje:
janičarski oddelki
/
tako početje je janičarsko
jáničarstvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
v fevdalni Turčiji
obstoj, pojav janičarjev:
janičarstvo je bilo steber takratne turške vojske
2.
ekspr.
izdajstvo
,
odpadništvo
:
zgražali so se nad njegovim janičarstvom
jánjček
-čka
m
(
ȃ
)
ekspr.
manjšalnica od jagnje:
pasti ovce in janjčke
;
bel janjček
;
otrok je begal ko splašen janjček
/
janjček na ražnju
/
ne bodi tak janjček
janjčevína
in
jánjčevina -e
ž
(
í; ȃ
)
jagnječje krzno:
kučma iz dragocene janjčevine
//
star.
jagnjetina
:
jesti janjčevino
jánjčji
-a -e
prid.
(
ȃ
)
jagnječji
:
janjčja koža
;
janjčje meso
/
janjčji kožuh
ovčji
jánjec
-jca
m
(
ȃ
)
1.
ovčji samec;
oven
:
peči janjca
;
trčila sta kakor janjca
//
mn.,
nar. dolenjsko
ovca sploh:
imeti janjce
2.
jagnje
,
jagenjček
:
kozliči in janjci
jánka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
nar. severovzhodno
žensko oblačilo, ki pokriva spodnji del telesa;
krilo
2
:
dolga, široka janka
/
spodnja janka
2.
star.
jopa
,
jopica
:
oblečena je bila v krilo in janko
//
zastar.
suknjič
,
jopič
:
fantje z jankami čez ramo
jánkica
-e
ž
(
ȃ
)
manjšalnica od janka:
modra jankica
jánševec
-vca
m
(
á
)
član, pristaš Slovenske demokratske stranke, imenovan po politiku
Janezu Janši:
na prireditvi so v sprednjih vrstah sedeli janševci
;
velja za janševca
janšízem
-zma
m
(
ī
)
politična usmeritev, kot jo razvija in zastopa slovenski politik Janez
Janša:
nasprotniki in zagovorniki janšizma
jántar
-ja
m
(
ā
)
okamnela smola izumrlih iglavcev, navadno rumene ali rjavkaste barve:
pridobivati jantar
;
gumbi, ogrlica iz jantarja
;
kot jantar sijoče oči
jántaren
-rna -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na jantar:
jantarni ustnik
;
jantarna ogrlica
/
tkanina jantarne barve
jántarno
prisl.
:
jantarno žareti
;
jantarno rumen
jántarjast
-a -o
prid.
(
ā
)
po barvi podoben jantarju:
jantarjaste oči
;
jantarjasta borova debla
jántarjev
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na jantar:
jantarjeva ogrlica
/
lasje jantarjeve barve
/
jantarjeva pot
pot, po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno
Evropo
♦
kem.
jantarjeva kislina
organska kislina, ki je v nekaterih nezrelih plodovih, v jantarju
in drugih okamnelih smolah
jántarski
-a -o
prid.
(
ā
)
nanašajoč se na jantar:
jantarska nahajališča
/
obleka jantarske barve
/
jantarska pot
pot, po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno
Evropo
jánuar
-ja
m
(
ȃ
)
prvi mesec v letu:
pouk traja do dvajsetega januarja
;
pomen temperature v (mesecu) januarju za pridelke
/
bilo je (meseca) januarja
/
mrzel in snežen januar
januarsko vreme
jánuarski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na januar:
kratki januarski dnevi
/
januarski izvoz
;
januarska temperatura
/
januarski sestanek
janzeníst
-a
m
(
ȋ
)
pristaš janzenizma:
nasprotovanja med janzenisti in jezuiti
/
krožek slovenskih janzenistov
janzenístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na janzeniste ali janzenizem:
janzenistična duhovščina
;
janzenistične knjige
/
janzenistična morala
/
janzenistična načela
janzenístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
janzenističen
:
janzenistovski duhovnik
/
janzenistovske zmote
janzenízem
-zma
m
(
ī
)
1.
gibanje v Katoliški cerkvi v 17. in 18. stoletju, ki temelji na naukih
škofa Jansena:
slovenski janzenizem
;
biti pristaš janzenizma
;
širjenje janzenizma v Franciji
2.
ekspr.
zelo velika strogost, zlasti v moralno-etičnem pogledu:
zavračati Jeranov janzenizem
jánževec
-vca
m
(
ā
)
nar. vzhodno
vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra;
šentjanževec
japánka
-e
ž
(
ȃ
)
nav. mn.
obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi
prst;
japonka
:
na dolgo pot ob morju so se podali kar v japankah
jápi
-ja
m
(
ȃ
)
mlad, uspešen, ambiciozen človek, navadno izobraženec, ki dobro
zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko:
ljubljanski japi
;
menedžerji in japiji
jápijevski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na japije:
japijevski poslovnež
;
japijevski videz
/
pog.
japijevska gripa
stanje kronične utrujenosti, ki ga spremljajo podobni simptomi kot
pri gripi
jápijevstvo
-a
s
(
ȃ
)
miselnost, ravnanje japijev:
politično japijevstvo
jápijka
-e
ž
(
ȃ
)
mlada, uspešna, ambiciozna ženska, navadno izobraženka, ki dobro
zasluži, živi razkošno in se obnaša snobovsko:
japiji in japijke
japónec
-nca
m
(
ọ̑
)
pog.
avtomobil japonske znamke:
voziti japonca
japónka
-e
ž
(
ọ̑
)
nav. mn.
obuvalo z dvema jermenoma, ki se združena namestita med prvi in drugi
prst:
natakniti japonke
;
japonke iz gumija, iz plastične mase
japonologíja
-e
ž
(
ȋ
)
veda o japonskem jeziku in književnosti:
študij japonologije
/
oddelek za japonologijo
japónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
1.
nanašajoč se na Japonce ali Japonsko:
japonski jezik
;
japonska industrija
/
japonska moda
2.
v zvezi
japonska goba
rumenkasta zdrizasta snov, ki jo sestavljajo bakterije in glive
kvasovke,
bot.
kombuša
:
♦
papir.
japonski (svileni) papir
tanek papir, izdelan iz dolgih vlaken eksotičnih rastlin
;
tekst.
japonska svila
zelo tanka enobarvna ali potiskana tkanina iz prave svile, tkana v
platneni vezavi
;
vrtn.
japonski hmelj
okrasna rastlina z ovijajočim se steblom in razdeljenimi svetlo
zelenimi listi, Humulus japonicus
;
japonski macesen
macesen z rumenkasto zelenimi storžki, Larix leptolepis
;
japonska češnja
okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti
;
japonska kutina
okrasni grm, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete, Chaenomeles
japonica
;
japonska nešplja
grmičasta lončna rastlina z velikimi, spodaj močno dlakavimi
listi, Eriobotrya japonica
japónščina
-e
ž
(
ọ̑
)
japonski jezik:
učiti se japonščine
;
prevod iz japonščine
jár
1
-a -o
prid.
(
ȃ ā
)
1.
ki se seje spomladi:
jari posevki
/
jari ječmen
;
jara pšenica
;
jaro žito
//
rojen, izvaljen v tekočem letu, zlasti spomladi:
jara kokoš
2.
ekspr.
ki še ni dolgo v sedanjem, višjem družbenem sloju;
mlad
,
nov
:
jari meščan
;
staro in jaro plemstvo
/
jari bogataš
/
slabš.
jara gospoda
prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v
navadah, vedenju posnemajo meščane
jár
2
-a -o
prid.
(
ȃ ā
)
star.
jezen
,
razdražen
:
jara drhal
;
jara kača
●
ekspr.
ta zadeva je kot povest o jari kači
že dolgo traja in kaže, da se še dolgo ne bo končala
//
močen
,
hud
:
v jarem strupu kaljena sablja
járbol
-a
m
(
á
)
navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih
naprav;
jambor
:
jarbol se zlomi
;
splezati na jarbol
;
visok, vitek jarbol
járbola
-e
ž
(
ā
)
star.
navpičen drog na ladji, zlasti za nameščanje jader in signalnih
naprav;
jambor
:
ladja brez jarbol
járček
1
-čka
m
(
ā
)
koštrunček
,
bacek
:
zaklati jarčka
járček
2
-čka
m
(
ā
)
manjšalnica od jarek:
položiti zrna v jarčke in jih zasuti
/
ekspr.
tak jarček bi vsak preskočil
/
izrazit jarček pod nosom
járčica
-e
ž
(
ā
)
ekspr.
manjšalnica od jarica:
dvorišče je bilo polno kokošk in jarčic
;
pren.,
ekspr.
starejša hči ni bila več jarčica
járčiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
povzročati brejost:
oven jarči
járčiti se
nar.
spolno se združevati, pariti se:
ptice se jarčijo
járčji
-a -e
prid.
(
ā
)
nar. gorenjsko
ovčji
:
jarčja koža
járčka
-e
ž
(
ā
)
mlada, zlasti pomladanska kokoš:
jarčke so že začele nesti
járd
-a
m
(
ȃ
)
angleška in ameriška dolžinska mera, približno 91,4 cm:
kupiti tri jarde tkanine
jarè
-éta
s
(
ȅ ẹ́
)
nar. gorenjsko
jagnje
:
ovca z jaretom
járec
-rca
m
(
ā
)
1.
ovčji samec;
oven
:
čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec
;
skopiti jarce
//
mn.,
nar.
ovca sploh:
Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene
jarce
(J. Jalen)
2.
slabš.
objesten, pohoten moški:
pamet ga je zapustila, jarca starega
járek
1
-rka
m
(
ā
)
1.
v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina:
jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik
;
čistiti, delati, kopati jarke
;
skočiti čez jarek
;
pasti v jarek
;
razmejiti parcele z jarki
;
dolg, ozek jarek
/
drenažni, namakalni, odtočni, odvodni, osuševalni, zbiralni jarek
;
obcestni jarek
/
delati jarke za sajenje krompirja
2.
navadno s prilastkom
večja taka vdolbina, narejena za oviro ali obrambo:
kopati jarke na fronti
/
mesto je bilo obdano z obrambnimi, strelskimi jarki
3.
star.
grapa
:
stopal je v klanec po jarku
/
rad bi še kdaj videl domače dole in jarke
4.
ožja, podolgovata vdolbina na telesu:
jarek pod nosom
/
zadnjični jarek
●
ekspr.
ta bo končal v obcestnem jarku
glede na njegovo pijančevanje, potepuštvo se pričakuje, da bo
nesrečno umrl
;
ekspr.
štiri leta je preživel v strelskih jarkih
na fronti
;
preg.
mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
♦
geol.
tektonski jarek
ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi
;
ptt
kabelski jarek
v katerega se položi kabel
;
voj.
strelski jarek
jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne
desetine v boju
járek
2
-rka -o
prid.
(
á
)
star.
zelo svetel, bleščeč:
jarka luč, svetloba
;
jarko sonce
/
jarka belina zob
/
jarek pogled
/
jarke barve
živahne, žive
//
močen
,
silovit
:
govoriti z jarko jezo
;
jarka sila njegove lirike
/
jarke besede
●
knjiž.
pokazati se v jarki luči
zelo jasno, očitno
járko
prisl.
:
jarko zažareti
;
jarko bel
járem
-rma
m
(
á
)
1.
lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par
živali:
jarem tišči, žuli
;
natakniti volu jarem na vrat
;
sneti jarem
;
vpreči žival v jarem
;
trpi kot žival v jarmu
/
ekspr.
junca sta godna za jarem
vožnjo
2.
ekspr.,
navadno s prilastkom
nasilna oblast, gospostvo:
otresti, znebiti se kolonialnega, tujega jarma
;
rešiti se turškega jarma
;
živeti pod jarmom
/
z oslabljenim pomenom
tega leta je padel z njih jarem suženjstva, tlačanstva
//
kar omejuje, utesnjuje prostost:
pustil je službo, ker se ni mogel navaditi jarma
/
jarem dolžnosti
//
v zvezi
zakonski jarem
zakonski stan, zakon:
siliti v zakonski jarem
/
skok iz zakonskega jarma
zakonska nezvestoba
3.
drog za prenašanje bremen:
prenašati tovore na jarmih čez ramena
;
jarem iz bambusa
4.
teh.
kratek, močen (prečni) nosilec:
vpeti zvon v jarem
;
jarem pri stiskalnici
5.
les.
gibljivi del jarmenika, v katerega se vpenjajo listi:
razporeditev listov v jarmu
//
oglat okvir pri ročni žagi:
žaga z jarmom
●
ekspr.
dolarski kapital je vpregel Indijance v svoj jarem
jih podredil svojim zakonitostim, koristim
;
star.
kupiti dva jarma volov
para
♦
agr.
čelni jarem
vprežna priprava, ki se da živali na čelo
;
dvojni
ali
parni jarem
za par živali
;
enojni
ali
samski jarem
za eno žival
;
avt.
jarem
del krmilne naprave, ki omogoča pravilno usmerjanje koles
;
elektr.
jarem
feromagnetni del magnetnega kroga, ki je brez navitja
;
navt.
krmilni jarem
polkrožna deščica, nataknjena na krmilo
járen
-rna -o
prid.
(
ā
)
zastar.
1.
zveneč
,
čist
,
jasen
:
jaren glas
/
peti iz jarnega grla
2.
hiter
,
uren
2
:
jaren tok
járica
-e
ž
(
ā
)
1.
mlada, zlasti pomladanska kokoš:
jarice so začele nesti
;
kupiti jarice in peteline
●
nar.
jarice so se prvič ojagnjile
mlade ovce
2.
jara pšenica:
vsejati jarico
jarín
-a
m
(
ȋ
)
knjiž.
majhen bazen, korito:
okrogel jarin iz marmorja
;
zlate ribice v jarinu pod vodometom
jarína
1
-e
ž
(
í
)
spomladi (po)sejano žito:
gnojiti jarinam
;
jarina z deteljo
jarína
2
-e
ž
(
í
)
knjiž.
mesto v potoku ali reki, kjer se voda peni, vrtinči:
reka, polna tolmunov, brzic, derečin in jarin
jarínec
-nca
m
(
ȋ
)
bot.
rastlina s stebli, ki se ob zorenju plodov na zgornjem koncu kijasto
razširijo, Arnoseris:
jarítev
-tve
ž
(
ȋ
)
agr.
vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši
razvoj rastline:
jaritev pšenice
járiti
1
-im
nedov.
(
ā ȃ
)
knjiž.
jeziti
1
,
dražiti
2
,
razburjati
:
zmerjanje ga jari do besnosti
/
jeza, napuh jo jari
/
jaril se je in klel, da se mu bo maščeval
járiti
2
-im
tudi
jaríti -ím
nedov.
(
ā ȃ; ī í
)
povzročati brejost:
kozel jari
járiti se
,
tudi
jaríti se
nar.
spolno se združevati, pariti se:
vrabci se jarijo
jaríti
3
-ím
nedov.
(
ī í
)
knjiž.
peniti
,
vrtinčiti
:
veter jari gladino
;
v kanalih se jari naglo odtekajoča snežnica
jaríti
4
-ím
nedov.
(
ī í
)
agr.
vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši
razvoj rastline:
jariti pšenico
járkar
-ja
m
(
ȃ
)
strojn.
stroj za kopanje jarkov:
rotacijski jarkar
járkast
-a -o
prid.
(
ā
)
poln jarkov:
jarkasti kolovozi
//
podoben jarku:
jarkast prostor
;
jarkaste sledi
járkost
-i
ž
(
á
)
star.
velika svetlost, blesk:
jarkost oči
/
jarkost barv
//
moč
1
,
silovitost
:
ta lik je z vso jarkostjo upodobil v svojem delu
jarmeníca
-e
ž
(
í
)
1.
nar.
obroč, zanka na jarmu za oje;
gož
2
:
zvijati jarmenice iz gabrovine
2.
les.
ročna žaga z jarmom;
jarmovka
jármeničar
-ja
m
(
ȃ
)
delavec pri jarmeniku:
zaposliti jarmeničarje in cirkulariste
jármenik
-a
m
(
ȃ
)
les.
stroj za žaganje hlodov v deske:
dati hlod v jarmenik
/
beneški jarmenik
venecijanka
;
cepilni jarmenik
za rezanje plohov v tanke deske
jarmìč
-íča
in
jármič -a
m
(
ȉ í; ȃ
)
manjšalnica od jarem:
natakniti voloma jarmič
//
nar. dolenjsko
jarem (za eno žival):
jármiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
dajati jarem na vrat:
jarmiti vole
jármnik
-a
m
(
ȃ
)
agr.
klin, s katerim se povežeta zgornji in spodnji del jarma:
vtakniti jarmnik
jármov
-a -o
(
á
)
pridevnik od jarem:
jarmov lok
jármovka
-e
ž
(
á
)
1.
nar. dolenjsko
obroč, zanka na jarmu za oje;
gož
2
:
vtakniti oje v jarmovko
2.
les.
ročna žaga z jarmom:
jarmovke in ločne žage
3.
nav. mn.,
bot.
alge, pri katerih se med celicama dveh osebkov naredi začasna vez
zaradi oploditve, Conjugatophyceae:
jármski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jarem:
jarmska oblika
/
jarmska žaga
jarmenik; ročna žaga z jarmom
jarníca
-e
ž
(
í
)
nar. tolminsko
(posušena) trava prve košnje;
seno
:
sušiti jarnico
járogospôski
-a -o
prid.
(
ā-ó
)
nanašajoč se na jaro gospodo:
jarogosposke navade
járost
1
-i
ž
(
ā
)
značilnost jarega, mladega:
jarost in ozimnost žita
járost
2
-i
ž
(
ā
)
star.
jeza
,
razdraženost
:
jarost ga je obvladala
;
potolažiti jarost
;
napad jarosti
jarovíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
agr.
vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši
razvoj rastline:
jaroviti ozimno žito
jarovizácija
-e
ž
(
á
)
agr.
vplivanje na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši
razvoj rastline:
jarovizacija pšenice
jarovizírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
agr.
vplivati na kaleče seme z ustrezno nizko temperaturo, da se pospeši
razvoj rastline:
jarovizirati pšenico
jarovizíran
-a -o:
jarovizirano žito
jarúga
-e
ž
(
ú
)
nar.
jarek
1
,
kotanja
:
preskakovati jaruge in luže
;
po tistih jarugah si je pokvaril avto
/
stopati po jarugi navkreber
grapi
jása
-e
ž
(
á
)
površina v gozdu, ki ni porasla z drevjem ali grmovjem:
priti na jaso
;
gola, sončna, travnata jasa
;
jasa sredi gošče
/
pokrajina je zmes temnih gozdnih zaplat in svetlih jas, posejanih
z naselji
;
pren.,
pesn.
mehke jase spomina
jásen
-sna -o
prid.
, jásnejši
in
jasnêjši
(
á
)
1.
ki je brez oblakov, megle:
jasno nebo
/
jasen zimski dan
;
prevladovalo bo jasno vreme
/
jasni vrhovi gor
/
pesn.
jasne daljave, višave
;
pren.,
ekspr.
obetajo se jasnejša duhovna obzorja
//
knjiž.
čist
,
bister
:
jasen tolmun
;
jasna tekočina
/
jasno ozračje
/
jasne otroške oči
//
knjiž.
svetel
,
bleščeč
:
skozi umazano okno ne bi prodrl niti najjasnejši sončni žarek
;
soba je bila polna jasne mesečine
/
jasne barve
/
pesn.
sredi polja jasen grad
/
kot vzklik
strela jasna, vsaj molčal bi
;
pren.
bil je jasen zgled domoljubja
2.
ki se dobro vidi ali sliši:
premalo jasni znaki
;
glasovi so bili tako jasni, da je razumel vsako besedo
;
obrisi predmetov postajajo vedno jasnejši
;
slika na zaslonu ni dovolj jasna
/
jasna izgovarjava, pisava
razločna
//
nav. ekspr.
ki ni hripav ali zamolkel;
čist
:
jasen smeh, zven
;
njen glas je bil jasen, a oster
/
jasna pesem zvonov
3.
vsebinsko opredeljen, izdelan:
imeti jasen cilj pred seboj
;
jasna idejna orientacija mladine
;
misel je počasi postajala jasnejša
;
nejasna slutnja mu je prešla v jasno spoznanje
/
njegov položaj še ni jasen
;
razmere v deželi bodo šele čez čas jasne
/
brez jasne zavesti, da moramo sodelovati, tega ne bomo dosegli
//
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža:
dati jasen odgovor
;
vsaka jasnejša beseda bi pripeljala do sporov
;
jasno priznanje
/
publ.
dati možnost za jasno soočenje dveh stališč
odkrito
/
navedite same jasne primere, zglede
4.
nav. ekspr.
razumljiv, pojmljiv brez dodatnih podatkov:
to je jasen dokaz, da smo imeli prav
;
gre za jasen primer zanemarjenosti
;
njihova prednost je jasna kot beli dan
/
stvar je jasna, tako ne gre več naprej
/
kot podkrepitev
jasna stvar, da gre za pomoto
//
v povedni rabi
ki se lahko popolnoma pričakuje, predvideva:
vsi ti pomisleki so v teh okoliščinah jasni
;
izdaja knjige je glede na ime avtorja že zdaj jasna
5.
ki je brez elementov, ki bi oteževali dostopnost, razumevanje:
jasen spis
;
jasna glasba
;
preproste in jasne pesmi
;
jasno izražanje
;
jasno predavanje
/
precizen in jasen mislec
//
v povedni rabi,
navadno z dajalnikom
ki se popolnoma razume, dojame, spozna:
da bi jim bil poskus jasen, ga je še enkrat ponovil
;
njegova teorija (nam) še ni popolnoma jasna
;
vam je zdaj vsebina jasna
/
po teh dogodkih so mu nekatere stvari postale jasne
6.
priseben
,
razumen
:
jasno in zmedeno govorjenje
/
bolnik ima le redko jasne trenutke
/
knjiž.
telo je bilo pijano, duh pa je ostal jasen
7.
knjiž.
ki ima pozitivne lastnosti v etičnem, zlasti pa v moralnem pogledu;
čist
:
jasen značaj
/
jasna sreča
;
jasno veselje
/
hoditi jasna pota
//
veder
,
iskren
:
jasni obrazi mladine
;
jasen pogled, smeh
/
jasna pomladna lepota
//
srečen
,
vesel
:
spomini na jasno mladost
;
imel je malo jasnih ur
8.
star.
spoštovan
,
cenjen
,
plemenit
:
bil je v službi jasnega kralja
/
v vljudnostnem nagovoru
poslušajte me, jasni knez
9.
nar. dolenjsko
bled
,
shujšan
:
po bolezni je bila nekam jasna
●
o tej stvari nima jasnih pojmov
stvari ne razume pravilno, ne pozna je dobro
;
ko se je nehal opravičevati, mi je bil položaj precej jasen
sem vedel, kaj pravzaprav hoče
;
vreči jasno luč na kaj
popolnoma razkriti kaj
;
videti kaj v jasni luči
čisto tako, kot je v resnici
;
imeti jasno podobo, sliko o čem
pravilno, dobro kaj poznati
;
sčasoma bo postala stvar bolj jasna
se bo ugotovilo, kakšna je v resnici, kakšna je njena prava
vsebina
jásno
1.
prislov od jasen:
jasno določiti cilj
;
njene oči so jasno in živo gledale v svet
;
jasno se izražati
;
zaradi razburjenja ni mogel jasno misliti
;
na površini so se jasno razločevale bele in črne pike
;
jasno sliši vsako besedo
;
jasno se zaveda svojih dolžnosti
popolnoma
/
piše se narazen ali skupaj:
jasno modre
ali
jasnomodre oči
;
jasno zeleni gozdovi
svetlo
/
v povedni rabi:
včeraj je bilo jasno in toplo
;
bilo je popolnoma jasno, da so vse že prej pripravili
;
jasno je kot enkrat ena, da se ji je zmešalo
/
kot podkrepitev
kri ni voda, to je jasno
2.
v povedni rabi,
navadno z dajalnikom
izraža stanje razumevanja, dojemanja, spoznanja:
vsem poklicanim mora biti jasno, da taka politika ne vodi k uspehu
;
počasi (jim) bo jasno, da je delovanje v takih razmerah res težko
/
ni mi jasno, kako si to dosegel
3.
v povedni rabi
izraža popolno sprejemanje brez presenečenja, pomislekov:
jasno je, da mu je to moralo vzeti veselje
;
jasno je, da ne bo šel, saj mu tudi ni potrebno
;
to je popolnoma jasno, da ga ne more ubogati
/
elipt.:
jasno, da ne ve, saj mu ni nihče povedal
;
iz vas ne bo nič, jasno, saj drugega tudi nisem pričakoval
;
jasno, tajnica je kriva, vsega ne more biti kriv šef
//
v členkovni rabi
izraža soglasje, pritrditev brez pridržka:
hočeš požirek vina? Jasno, kar natoči mi ga
;
ga poznaš? Jasno, se je zlagal
;
naredili boste dobro kupčijo. Pa jasno
●
ta slika mi je še vedno jasno pred očmi
dobro se je spominjam
;
jasno mi je pred očmi, kako sem jim storil krivico
popolnoma se zavedam, spoznavam
;
ekspr.
sčasoma bo še vse jasno
se bo še vse razkrilo, ugotovilo
;
ekspr.
to je treba povedati jasno in glasno
brez olepšavanja in prikrivanja, odločno
jásni
-a -o
sam.
:
menjavalo se je jasno in oblačno
;
novica je prišla kot (strela) z jasnega
popolnoma nepričakovano
;
glede njega, z njim je hotel priti na jasno
izvedeti, spoznati, kakšen je v resnici, kaj namerava
;
hotel si je priti na jasno, kaj namerava z njim
ugotoviti, izvedeti
;
glede njega, o njem, z njim si še zmeraj ni na jasnem
ne ve, kakšen je
;
glede tega, o tem, s tem si nisem na jasnem
tega ne razumem popolnoma
;
ni si na jasnem, kako naj se stvari loti
ne ve
;
bil si je na jasnem, da bo moral oditi
spoznal je, ugotovil je
;
ni si bil na jasnem sam s seboj
ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče
;
zastar.
ni jih pričakoval, pa se ti na jasnem prikažejo
na lepem
;
od doma sem šel v jasnem
;
kos jasnega med oblaki
;
v tej zmedi je kaj malo jasnega
jásica
-e
ž
(
á
)
manjšalnica od jasa:
taboriti na jasici
;
zelena jasica
;
jasica med grmičjem
jáskanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od jaskati:
ni mogel več prenašati njenega jaskanja
/
jaskanje kokoši
jáskati
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
javkati
,
javskati
:
jaskati od bolečin
2.
nar.
kričati
,
vpiti
2
:
ženske so vsevprek jaskale
/
bolj ko jo je miril, bolj je jaskala nanj
//
kokodajsati
:
splašene kokoši so jaskale
jáskniti
-em
dov.
(
á ȃ
)
javkniti
,
javskniti
:
sunil ga je, da je kar jasknil
;
pren.
vrata so jasknila v tečajih
●
nar.
gori, je jasknil
zakričal, zavpil
jásli
-i
ž
mn.
(
ȃ
)
1.
koritasta priprava, v katero se daje krma za živino:
privezati žival k jaslim
;
dati, nametati seno v jasli
;
betonske, lesene jasli
;
polne jasli
/
gornje jasli
lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli
seno izza nje
;
pren.,
knjiž.
vsak si je prizadeval priti do jasli
●
ekspr.
stoji pri polnih jaslih
ima v obilju vse gmotne dobrine
;
star.
stranka je prešla iz opozicije k vladnim jaslim
do donosnih služb, oblasti
2.
navadno v zvezi
otroške jasli
ustanova za varstvo in vzgojo najmlajših otrok:
ustanavljati otroške jasli
/
dati otroka v jasli
v varstvo v tako ustanovo
3.
šalj.
postelja
,
ležišče
:
grožnja ga je takoj spravila iz jasli
;
biti v jaslih
jáslice
-lic
ž
mn.
(
ȃ
)
1.
manjšalnica od jasli:
napraviti teletom jaslice
/
otrokom so veke postajale težke, bili so godni za v jaslice
2.
v krščanskem okolju
kipci, slike, postavljeni za božične praznike kot ponazoritev
Kristusovega rojstva:
kupiti jaslice
;
zbrati se pri jaslicah
/
delati jaslice
jásličar
-ja
m
(
ȃ
)
izdelovalec jaslic:
jasličar je postavil Jezusovo rojstvo med pisane hiške italijanskega
mesta
;
amaterski jasličar
;
srečanje jasličarjev
jásličarstvo
-a
s
(
ȃ
)
dejavnost izdelovanja jaslic:
jasličarstvo zahteva mnogo znanja in spretnih prstov
jásličen
-čna -o
prid.
(
ȃ
)
1.
nanašajoč se na jaslice 2:
jaslične figurice
2.
nanašajoč se na otroške jasli:
jaslični oddelek v vrtcu
jasmín
-a
m
(
ȋ
)
okrasni grm z elipsastimi listi in belimi, dišečimi cveti,
bot.
skobotovec
:
vejica jasmina
;
vonj po jasminu
♦
bot.
lesnata rastlina s pernatimi listi in belimi ali rumenimi cveti,
navadno dišečimi, Jasminum
jasmínov
-a -o
(
ȋ
)
pridevnik od jasmin:
jasminov grm, vonj
♦
kem.
jasminovo olje
eterično olje iz jasminovih cvetov
jasníca
-e
ž
(
í
)
knjiž.
jasen kos, del neba:
oblaki so se pretrgali in skozi jasnice je posijalo sonce
/
jasnica med drevjem mu je odpirala razgled
jasnína
-e
ž
(
í
)
knjiž.
1.
jasno nebo:
dimniki so se dvigali v jasnino
;
stopil je na prag in se ozrl po jasnini
/
oblaki so zagrinjali poslednjo jasnino
kos jasnega neba
/
ekspr.
ni bilo niti za dlan jasnine
jasnega
;
pren.
pokazati življenje z vsemi jasninami in sencami
2.
jasnost
:
vreme je bilo lepo in jasnina popolna
;
jasnina neba
/
jasnina oči
/
jasnina spoznanja
jasníti
-ím
nedov.
(
ī í
)
1.
delati, da je kaj brez oblakov:
veter jasni nebo
;
nebo se jasni
;
brezoseb.
jasni se, lep dan bo
//
knjiž.
delati kaj bolj svetlo:
češnja je jasnila temino borovcev
2.
knjiž.
delati kaj veselo, vedro:
otroci mu jasnijo življenje
/
obraz se mu je ob njegovem pripovedovanju začel jasniti
3.
knjiž.
pojasnjevati
,
osvetljevati
,
razkrivati
:
vse opisuje bolj skopo in le bežno jasni ta leta
;
jasniti resničnost in vse bolj pronicati vanjo
jasníti se
1.
s smiselnim osebkom v dajalniku
prihajati do spoznanja, začenjati razumevati:
začelo se mu je jasniti, da stvar ni popolnoma v redu
;
otroku se v tej starosti že jasni, kaj sme in česa ne sme
;
brezoseb.
počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti
2.
postajati bolj določen, opredeljen, razviden:
misel se jasni
;
v diskusijah se pojmi jasnijo
/
razmere se jasnijo
/
knjiž.
ornamenti stenske slikarije se jasnijo
●
v glavi se mu je začelo jasniti
prihajal je k zavesti, razsodnosti
jasnôba
-e
ž
(
ó
)
zastar.
jasnost
:
jasnoba spoznanja
/
čez lice ji je legla jasnoba
jasnoók
-a -o
prid.
(
ọ̑ ọ̄
)
knjiž.
ki ima jasne, bistre oči:
jasnook otrok
;
jasnooko dekle
jásnost
-i
ž
(
á
)
1.
lastnost, značilnost jasnega:
jasnost neba, gorskih vrhov
/
jasnost pisave, slike
/
jasnost pojmov
/
jasnost dokazov
/
jasnost izražanja, spisa
/
v srce sta se mu naselili jasnost in mehkoba
/
s tako jasnostjo doslej še ni izpraševal
2.
stanje, ko se kaj razume, dojame, spozna:
v tem trenutku ga je obšla popolna jasnost
;
želeti si jasnosti
●
priti do jasnosti glede česa
izvedeti, spoznati, kakšno je v resnici
3.
knjiž.
prisebnost
,
treznost
:
dejanje je storil v popolni jasnosti
jasnôta
-e
ž
(
ó
)
star.
jasnost
:
drugi dan mu je prinesel jasnoto
/
jasnota neba
jasnovídec
-dca
m
(
ȋ
)
jasnoviden človek:
to je bila dežela prerokov in jasnovidcev
/
nastop čarovnika jasnovidca v cirkusu
/
politik mora biti jasnovidec
jasnovíden
-dna -o
prid.
(
í ī
)
1.
sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali časovno oddaljene
stvari brez posredovanja čutnih organov:
jasnoviden človek
2.
ki jasno, bistro vidi, presoja:
jasnovidni kritik, pisatelj
;
nekaj jasnovidnih ljudi je le opazilo, kam vodi ropanje narave
jasnovídka
-e
ž
(
ȋ
)
jasnovidna ženska:
napovedi jasnovidke
/
mali jasnovidki ni mogel ničesar prikriti
jasnovídnost
-i
ž
(
í
)
lastnost jasnovidnega človeka:
dana mu je jasnovidnost
;
pojavi jasnovidnosti
/
navedene izjave so napisane z genialno jasnovidnostjo
;
intuitivna, materinska jasnovidnost
jasnovídstvo
-a
s
(
ȋ
)
jasnovidnost
:
zavračati jasnovidstvo
jáspis
-a
m
(
ȃ
)
poldrag kamen rdečkaste ali rjavkaste barve:
zaponka iz jaspisa
jáspisen
-sna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jaspis:
jaspisni stebri
/
jaspisna barva
jástog
-a
m
(
ȃ
)
velik morski rak z valjastim telesom in dolgim repom, Homarus
gammarus:
kuhan jastog
;
zaščitena obalna območja za gojitev jastogov in ostrig
jástreb
-a
m
(
ȃ
)
1.
velika ptica ujeda z ravnim, le na koncu ukrivljenim kljunom in
navadno golim vratom:
ogledovati si jastrebe v živalskem vrtu
;
gleda, preži kot jastreb
♦
zool.
beloglavi jastreb
ki ima glavo in vrat porasla z belim puhom, Gyps fulvus
;
egiptovski jastreb
po telesu belkasta južna ptica ujeda z duhom po mrhovini; mrhar
;
rjavi jastreb
z rjavim perjem in s puhom poraslo glavo, Aegypius monachus
//
nar.
kragulj
:
jastreb se je spustil na piščance
2.
grabežljivec
:
po njegovi smrti so se vrgli vsi ti jastrebi na njegovo premoženje
●
publ.
manevri na mejah kažejo popuščanje jastrebom
zagovornikom politike sile
jástrebast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
star.
jastrebji
:
jastrebaste oči
jastrebína
-e
ž
(
í
)
bot.
rastlina z lihopernatimi listi in belimi ali modro vijoličastimi cveti
v dolgopecljatih socvetjih, Galega:
jástrebji
-a -e
prid.
(
ȃ
)
tak kot pri jastrebu:
ptica z jastrebjimi kremplji
/
ekspr.:
jastrebji nos, obraz
;
jastrebje oči
jástrebje
prisl.
:
jastrebje hitro so se bližala letala
jástrebov
-a -o
(
ȃ
)
pridevnik od jastreb:
jastrebovi kremplji
jástvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
filoz.
kar opredeljuje koga, da je jaz:
človekovo jastvo
2.
zastar.
jaz
1
:
celotnost njegovega jastva
/
otresti se svojega jastva
jáščarica
-e
ž
(
ȃ
)
bot.
gorska rastlina z belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Peucedanum
ostruthium:
jášek
-ška
m
(
ȃ
)
navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod
površjem:
izkopati jašek
;
betonski jašek
;
pokrov za jašek
/
na mizi je bil jašek za črnilnik
vdolbina
//
tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika:
rudarji se zbirajo ob jašku
;
spustiti se po jašku v rudnik
;
opuščeni jaški
;
dno, globina jaška
//
navadno s prilastkom
tak prostor v stavbi za komunikacije, odvajanje ali dovajanje česa:
v načrtu predvideti jaške
/
jašek za dvigalo
;
jašek za smeti
♦
agr.
jašek za seno
po katerem se spušča seno v hlev
;
geol.
sondažni jašek
ki se izkoplje za raziskovanje zgradbe in sestave kamnin
;
grad.
inštalacijski jašek
za vse napeljave v stavbi
;
kletni jašek
za dovajanje svetlobe ali za spravljanje stvari iz kleti ali vanjo
;
svetlobni jašek
v sredini stavbe ali ob kletnih prostorih za dovajanje svetlobe
;
metal.
jašek
del peči, navadno v obliki pokončnega valja, v katerega se da
vložek
;
mont.
izvozni jašek
za spravljanje rude, premoga iz rudnika
;
ptt
kabelski jašek
za dostop h kabelskim kanalizacijskim cevem
;
teh.
revizijski jašek
za dostop h kaki napeljavi
;
servisni jašek
revizijska jama
;
zračni jašek
za dovajanje svežega zraka
jáškast
-a -o
prid.
(
ȃ
)
podoben jašku:
jaškasta odprtina
♦
metal.
jaškasta peč
peč, ki ima jašek
jášma
-e
ž
(
ȃ
)
knjiž.
jaspis
:
kipec iz jašme
ját
-a
m
(
ȃ
)
jezikosl.
triintrideseta črka glagolske ali ustrezna črka staroslovanske
cirilske azbuke:
napisati jat
//
samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
prehod jata v dvoglasnik
játa
-e
ž
(
á
)
1.
večja skupina letečih ali plavajočih živali iste vrste:
ribje jate
;
jata škorcev, vran
/
zbiranje rib v jate ob drstitvi
;
leteti, potovati v jatah
//
nav. ekspr.
večja skupina letečih ali plavajočih predmetov sploh:
jata ladij, letal, strelic
//
nav. ekspr.
večja skupina česa sploh:
jata otrok
/
vprašanje je vzbudilo celo jato misli
2.
vsa perutnina, ki se goji skupaj:
povečati jato
;
jata nesnic
jatagán
-a
m
(
ȃ
)
v orientalskem okolju
zakrivljen enorezen bojni nož:
nositi jatagan za pasom
játoma
prisl.
(
ā
)
v jatah:
ribe so jatoma potovale proti severu
jáv
medm.
(
ȃ
)
izraža telesno bolečino:
jav, jav, kako me boli
jávalne
prisl.
(
á
)
zastar.
težko da, komaj:
javalne ga bom pozabil čez leta
/
knjižnica ima javalne sto knjig
jáven
-vna -o
prid.
(
á
)
1.
ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom:
javni interesi
;
zadeva javnega pomena
;
skrbeti za javno blaginjo
;
ogroziti javne koristi
;
brigati se za javne zadeve
;
pereča javna vprašanja
//
ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti:
vplivati na javno moralo
;
vzbujati javno pohujšanje
;
ugotavljati javno razpoloženje
/
javno mnenje
družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne
skupine o določeni stvari
2.
namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti:
javne dobrine
;
javne naprave
/
hoditi v javne lokale
;
javni park
;
skrbeti za red na javnih prostorih
;
javne ceste
;
javna knjižnica, tehtnica
;
javna dela
;
javno kopališče
;
javna prevozna sredstva
3.
ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo:
pripravljati se na javen obračun
;
dati javen odgovor
;
javna obsodba, polemika
/
javni natečaj za oddajo gradbenih del
;
imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa
/
javna seja
;
delo državnih organov mora biti javno
/
to je bil njegov prvi javni nastop
nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom
;
javna anketa
anketa, pri kateri so anketiranci znani
;
javno glasovanje
glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi
zanj vedo
//
ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve:
javna predstava, razstava
;
javna razprava na sodišču
;
javna usmrtitev
;
javno predavanje
/
javne prireditve
;
javna radijska oddaja
oddaja, pri kateri je občinstvo
;
javno predvajanje filma
predvajanje v kinematografih ali na televiziji
//
ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi:
javen prepir
;
dobiti javno pohvalo
4.
nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje:
javni delavec, funkcionar
/
pripravljati se na javno delovanje
;
vključiti se v javno dogajanje
;
javno življenje
/
ima javne funkcije
/
državljan kot javno bitje
●
javna hiša
hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose
;
ekspr.
javna skrivnost
stvar, za katero že vsi vedo
;
ekspr.
varuh javne varnosti
policist
;
knjiž.
javna ženska
prostitutka
;
publ.
sredstva javnega obveščanja
časopisje, radio, televizija
♦
ekon.
javni kapital
kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih
ustanov
;
javna družba
družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem
;
javna investicija
investicija v objekt za splošne družbene potrebe
;
javna sredstva
sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma
ustanov
;
fin.
javni kredit
kredit, ki ga najamejo državni organi
;
pravn.
javni organ
;
javni pravobranilec
nekdaj
predstavnik javnega pravobranilstva
;
javni red
red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali
ukrepi pooblaščenih oseb teh organov
;
javni tožilec
;
javni uslužbenec
oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic
;
javna dajatev
prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom;
dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna
;
javna listina
listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v
predpisani obliki
;
javna služba
dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti
;
javna uprava
odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih
zadevah
;
javna ustanova
organizacija javne uprave in družbene službe
;
javna varnost
del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko,
prometno varnost
;
organi javne varnosti
;
javno pravo
pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec
javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno
skupnost
;
javno pravobranilstvo
;
javno tožilstvo
;
šol.
javna šola
šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih
;
urb.
javne zgradbe
zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti
jávno
prisl.
:
javno delovati
;
javno glasovati, govoriti, izjaviti
;
javno preklicati zmote
;
javno se je sprehajal z njo
jáviti
-im
dov.
(
á ȃ
)
sporočiti zlasti kaj uradnega pristojnemu organu:
javiti položaj ladje
;
prišel je javit, kakšno je stanje na fronti
/
javiti odsotnost v določenem roku
//
pog.
ovaditi
,
prijaviti
,
naznaniti
:
javiti koga na policijo
;
storilec se je šel sam javit
jáviti se
1.
(uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv:
javiti se predstojnikom
;
vsak dan se mora javiti na milici
/
čez tri dni se javite na delo, na ponoven pregled
;
javite se v računovodstvu
/
pog.
če boste imeli kaj časa, pa se javite pri nas
se oglasite, zglasite
2.
dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti:
po vojni se je takoj javil iz Francije
/
pog.
že nekaj let se jim ne javi
jim ne piše
//
pog.
odgovoriti (na poziv, klicanje), oglasiti se:
spustil je slušalko, ker se ni nihče javil
3.
pog.
prijaviti se, priglasiti se:
javiti se k izpitu
;
nihče se ni javil za izlet
;
prostovoljno se javiti v vojsko
/
javil se je za kurirja
/
javiti se k besedi
/
kdor je to storil, naj se javi
naj pove
//
šol. žarg.
prijaviti se, priglasiti se zaradi preverjanja znanja:
javiti se matematiko
;
danes ne znam, se bom javil jutri
jávk
-a
m
(
ȃ
)
posamezen glas pri javkanju:
streljanje je ponehalo, tu in tam se je slišal kak javk in stok
/
ekspr.
pasji, zajčji javk
//
javkanje
:
v tihi noči se je razlegal krik in javk
/
javk žensk
jávka
-e
ž
(
ȃ
)
1.
med narodnoosvobodilnim bojem
tajno mesto za vzdrževanje zvez med partizanskimi enotami:
priti do javke
;
poslati kurirja na javko
;
v hiši na koncu vasi je bila javka za glavni štab
2.
dogovorjena razpoznavna beseda;
geslo
:
povedati javko
jávkanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od javkati:
slišati javkanje
;
javkanje in stokanje ranjencev
/
javkanje žensk
/
treba bo prenehati z javkanjem in se lotiti dela
jávkati
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
dajati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:
bolnik javka in stoka
;
javkati od bolečin
/
ekspr.
pes cvili in javka
;
pren.,
ekspr.
sveži les na ognju je javkal
♦
lov.
srna javka
se oglaša z visokimi, zateglimi glasovi, ko jo v prsku goni srnjak
2.
z visokim, zateglim govorjenjem izražati bolečino, nesrečo:
ženske so prepadeno javkale
;
ekspr.
kako sem mu branila, je javkala, pa ni nič pomagalo
//
ekspr.
tožiti
,
tarnati
:
kaj javkate, raje primite za delo
;
javka nad težko usodo
;
v vsakem pismu javka, da nima denarja
;
javkajo zaradi poraza
;
bolj javka, kot ji je zares hudo
/
ne bom javkal za njo
javkajóč
-a -e:
javkajoč se je zvijal na postelji
;
javkajoč glas
;
javkajoče ženske
jávkniti
-em
dov.
(
á ȃ
)
dati visok, zategel glas, zlasti zaradi telesne bolečine:
stisnil jo je za laket, da je javknila
;
javkniti od prepadenosti
/
ekspr.
žival se je zgrudila, ne da bi bila javknila
;
pren.,
ekspr.
radio je javknil in utihnil
●
ekspr.
ranjen sem, je javknil
rekel z visokim, zateglim glasom
javljálec
-lca
[
jau̯ljalca
in
jau̯ljau̯ca
]
m
(
ȃ
)
teh.
del alarmnega sistema, ki določeno fizikalno ali kemično spremembo
javlja alarmnemu centru;
javljalnik
:
v knjižnici se je sprožil javljalec požara
;
javljalec dima, plina
javljálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
opozorilen
,
svarilen
:
javljalne naprave
javljálnik
-a
m
(
ȃ
)
teh.
del alarmnega sistema, ki fizikalno ali kemično spremembo javlja
alarmnemu centru:
sprožitev javljalnika
/
požarnovarnostni javljalnik
;
javljalnik plina, vloma
jávljanje
-a
s
(
á
)
glagolnik od javljati:
pravočasno javljanje vseh primerov obolenj
/
različen način bivanja in javljanja
jávljati
-am
nedov.
(
á
)
1.
sporočati zlasti kaj uradnega pristojnemu organu:
javljati položaj letal
;
po telefonu je javljal le manj važne stvari
/
publ.
tuje agencije javljajo, da vojaške akcije na tem območju še niso
končane
sporočajo, poročajo
2.
zastar.
izražati
,
izpovedovati
:
sme svobodno javljati svoje misli
;
javljati čustva v domači besedi
jávljati se
1.
(uradno) prihajati na določeno mesto na zahtevo ali poziv:
redno se je javljal na policiji
2.
večkrat dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti:
pogrešani so se po vojni začeli javljati od vsepovsod
//
pog.
odgovarjati (na poziv, klicanje), oglašati se:
ponesrečenci se več ne javljajo
3.
pog.
prijavljati se, priglaševati se:
nekateri se že javljajo k izpitom
/
javljati se k besedi
//
šol. žarg.
prijavljati se, priglaševati se zaradi preverjanja znanja:
proti koncu konference so se javljali drug za drugim, da bi
popravili ocene
4.
knjiž.
pojavljati se, nastopati, kazati se:
to ime se javlja šele v šestnajstem stoletju
;
komaj opazno se je začela javljati pasivna rezistenca
/
na beli polti so se začele javljati rdeče lise
jávljenje
-a
s
(
ā
)
zastar.
pojav
1
,
stvaritev
:
Pri tem ni glasba zgolj v službi poezije, temveč predstavlja
svojevrstno javljenje ob pesnitvi
(L. Škerjanc)
jávnofinánčen
-čna -o
prid.
(
á-ȃ
)
nanašajoč se na javne finance:
javnofinančni odhodki, prihodki
;
javnofinančni primanjkljaj
;
javnofinančna politika
;
javnofinančna sredstva
/
javnofinančna kriza
jávnomnênjski
-a -o
prid.
(
á-ē
)
nanašajoč se na javno mnenje:
javnomnenjska anketa, raziskava
/
javnomnenjska agencija
jávnopráven
-vna -o
prid.
(
á-ā
)
nanašajoč se na javno pravo:
javnopravni predpis
/
javnopravna dajatev
dajatev, določena z javnim pravom
jávnost
-i
ž
(
á
)
1.
pripadniki družbene skupnosti zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali
stvari:
javnost se je nad takim početjem zgražala
;
obveščati javnost o delu državnih organov
;
obrniti se na javnost s pozivom
;
pripraviti opravičilo za javnost
;
opravičevati se pred javnostjo
/
morali so popustiti pod pritiskom mednarodne, svetovne javnosti
;
s tem delom se je prvič predstavil slovenski javnosti
/
te stvari niso namenjene javnosti, niso za javnost
za širši krog ljudi
;
muzej je zaradi preurejanja zaprt za javnost
za obiskovalce, občinstvo
;
govoriti pred javnostjo
pred občinstvom, publiko
;
publ.
za to se zanima široka javnost
veliko ljudi, državljani, občani
//
s prilastkom
ljudje, ki se ukvarjajo s kako dejavnostjo ali se zanimajo zanjo:
želel je, da bi v reviji sodelovala naša glasbena javnost
;
uspeh košarkarjev je presenetil športno javnost
/
kritična javnost
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem
delo vlade in aktualna družbena dogajanja
2.
v zvezi s
pred, v
javno življenje, delovanje:
s pesmimi je stopil pred javnost, v javnost
;
zaradi skromnosti ni silil v javnost
;
nastopati, oglašati se v javnosti
/
v javnosti se je o tem dosti govorilo
/
po bolezni se ni več pojavljal v javnosti
na javnih prireditvah, na javnih mestih
3.
značilnost, stanje javnega:
javnost poslovanja skladov
/
javnost prireditve
/
načelo, princip javnosti
/
bati se javnosti česa
●
knjiž.
dati pesmi v javnost
objaviti jih
;
stvar je že prišla, prodrla v javnost
se je razvedela, postala splošno znana
;
vso zadevo je spravil v javnost
obvestil je o njej javnost
♦
šol.
šola s pravico javnosti
nekdaj
zasebna šola z enako veljavnostjo kot državna
jávnoupráven
-vna -o
prid.
(
á-á
)
nanašajoč se na javno upravo:
javnoupravne funkcije
jávor
-a
in
-ja
m
(
á
)
gozdno drevo s širokimi, dolgopecljatimi listi in belim lesom:
visoki javori
;
bukve in javori
/
pog.
miza iz javora
javorovega lesa
♦
bot.
beli javor
s peterokrpimi, neenakomerno nazobčanimi listi, Acer
pseudoplatanus
;
ostrolistni javor
s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge
konice, Acer platanoides
;
trokrpi javor
s trokrpimi, celorobimi listi, Acer monspessulanum
;
les.
tičji javor
furnir iz javorovega lesa z vzorcem, podobnim ptičjim očem ali
ikram
javorína
in
jávorina -e
ž
(
í; á
)
star.
javorovina
:
miza iz javorine
jávorje
-a
s
(
á
)
javorov gozd:
bukovje in javorje
jávorov
in
jávorjev -a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na javor:
javorov les, list
/
javorova miza
javorovína
in
jávorovina
tudi
javorjevína
in
jávorjevina -e
ž
(
í; á
)
javorov les:
žlice iz javorovine
jávorovje
tudi
jávorjevje -a
s
(
á
)
javorov gozd:
nima dosti gozda, le nekaj bukovja in javorovja
/
mlado javorovje
javorovo drevje
jávsk
-a
m
(
ȃ
)
javkanje
,
javskanje
:
vrišč in javsk žensk
jávskanje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od javskati:
zaslišati javskanje
/
pritajeno javskanje psa
jávskati
-am
nedov.
(
ȃ
)
1.
ekspr.
javkati
:
javskal je, kot da bi ga kdo tepel
/
pes je cvilil in javskal pred vrati
2.
slabš.
tožiti
,
tarnati
:
drugega ne zna kot javskati
;
javska, da mu nihče ne pomaga
jávskniti
-em
dov.
(
á ȃ
)
ekspr.
javkniti
:
javsknila je, tako jo je zadelo
;
javskniti od bolečin
/
razlegel se je strel, lisica je javsknila
jàz
1
jáza
m
(
ȁ ȃ
)
knjiž.
1.
posameznik kot zavesten subjekt vsega doživljanja:
v njegovem junaku sta dva nasprotujoča si jaza
;
pisateljeva oseba in njegov jaz
;
odnos jaza do zunanjega sveta
/
ekspr.
on je jaz
izrazita osebnost, individualnost
//
s prilastkom
določena stran tega posameznika:
to je izraz njegovega človeškega in revolucionarnega jaza
;
obračati se na njihov socialni jaz
/
duhovni in telesni jaz
2.
navadno v zvezi z
lasten, svoj
posameznik kot subjekt moralnih in gospodarskih odločitev, zahtev,
želja, koristi:
vse misli se mu sukajo okrog lastnega jaza
;
dopušča le obstoj svojega jaza
/
jemati svoj jaz za najvišje merilo
sebe
;
biti zagledan v svoj jaz
vase
●
knjiž.
on je moj drugi jaz
duševno soroden, bližnji človek
;
Krležev Kristus ima v sebi božji in človeški jaz
božjo in človeško naravo, lastnosti
;
imeti, iskati svoj lastni jaz
duhovno podobo
♦
filoz.
jaz
zavest človeka o samem sebi kot telesno-duhovnem bitju
;
psih.
jaz
po Freudu
plast zavestnega življenja človeka v nasprotju z nezavedno plastjo
jàz
2
mêne
zaim.
, mêni, mêne, mêni, menój
in
máno,
enklitično rod., tož.
me,
daj.
mi
(
ȁ
)
1.
izraža osebo govorečega, gledano z njegovega stališča
a)
imenovalnik se rabi, kadar je poudarjen, zlasti pri izražanju
nasprotja ali primerjave:
jaz grem domov, ti pa moraš ostati
;
bolje ga poznaš kakor jaz
;
nav. ekspr.:
še jaz bi tega ne zmogel
;
z njim bom že jaz obračunal
;
pa če ti jaz rečem, da je res
;
jaz zase ne dvomim o tem
;
elipt.:
»Kdo je to ukazal?« »Jaz!«
;
jaz pa kmet, kje neki! jaz da bi lagal!
/
pog.,
iron.
poznam jaz tebe in tvojo pridnost
/
rabi se tudi, kadar je del osebka ali kadar ima prilastek:
na sestanek pojdeva oče in jaz
;
jaz, neumnež, sem mu verjel
;
ekspr.
reva jaz, ki sem sama
b)
v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika,
sicer pa krajša:
to se ne tiče mene, ampak njega
;
meni ne verjameš
;
meni se zdi, da ima prav
/
nič se me ne boj
;
slika mi je všeč
;
mi res ne verjameš
;
to me zanima
/
pog.:
mi ni znano, kdaj pride
;
me ne briga dosti, kaj počne
/
kot vljudnostna fraza pri seznanjanju
me veseli, da vas spoznam
c)
s predlogi se rabi daljša oblika:
brez mene ne pojdeš nikamor
;
stopi sem k meni
;
stoji pri meni
;
pojdi z menoj
/
z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj
pisana krajša oblika:
zabavljal je čezme
;
name so pozabili
;
pridi pome
;
naj stopi predme
;
ne sili vame
;
vsi delajo zame
;
star.
oči vseh so obrnjene v mé
//
v brezosebni rabi,
v odvisnih sklonih
izraža smiselni osebek:
mene ne bo doma
;
sanja se mi
;
strah me je
;
z menoj je drugače
moj položaj je drugačen
/
knjiž.
govoriti mi je o poeziji
govoriti moram
2.
v dajalniku, v krajši obliki
izraža nepoudarjeno svojino, pripadnost:
ime mi je Jože
;
mati mi je zbolela
;
roka se mi trese
;
avto mi noče vžgati
/
ekspr.
vsi so mi priča, da je res
;
vznes.
bodi mi brat
3.
ekspr.,
v dajalniku, v krajši obliki
izraža osebno prizadetost:
poberi se mi
;
bojim se, da mi še zboli
;
ti si mi pravi navihanec
;
otroci, da mi boste v šoli pridni!
●
pog.,
ekspr.
bilo jih je kaj jaz vem koliko
zelo veliko
;
pog.
toliko me je še trgovca, da ne prodajam pod ceno
toliko trgovskega duha imam
;
ekspr.
meni nič, tebi nič so mu odpovedali
brez utemeljitve, nepričakovano
;
pog.,
ekspr.
zaradi mene lahko kar gre
temu ne nasprotujem
;
pog.
dobiva se pri meni
v mojem stanovanju
;
pog.,
ekspr.
zaleže za dva mene
za dva taka, kakor sem jaz
;
preg.
danes meni, jutri tebi
nesreča, smrt lahko vsakogar doleti
;
sam.:
vsak stavek začne z jaz;
prim.
mi
2
,
midva
,
bogami
jázba
-e
ž
(
ȃ
)
zastar.
brlog
,
jazbina
:
zveri se skrivajo po jazbah
jázbec
-a
[
jazbəc
]
m
(
ȃ
)
1.
čokata žival z dolgim ozkim gobcem, sive barve:
jazbec lomi koruzo
;
spi kot jazbec
trdno
♦
lov.
jazbeca izkaditi
spraviti ga iz brloga z dimom
//
samec te živali:
jazbec in jazbečevka
2.
slabš.
čudaški, samotarski moški:
le kaj je tega jazbeca prineslo k nam
/
šalj.,
kot nagovor
glej ga, jazbeca, sploh nas ne poslušaš
jázbečar
-ja
[
jazbəčar
]
m
(
ȃ
)
majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom:
lovec z jazbečarjem
/
kratkodlaki jazbečar
jázbečev
-a -o
[
jazbəčev-
]
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jazbece:
jazbečev gobec
/
jazbečeva mast
jazbečevína
in
jázbečevina -e
[
jazbəčevina
]
ž
(
í; ȃ
)
1.
jazbečje meso:
pečena jazbečevina
2.
jazbečja koža:
malha iz jazbečevine
jázbečevka
-e
[
jazbəčeu̯ka
]
ž
(
ȃ
)
samica jazbeca:
jazbečevka z mladičem
jázbečji
-a -e
[
jazbəčji
]
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jazbece:
jazbečje kože
;
jazbečje meso
/
jazbečji brlog
jázbina
in
jazbína -e
ž
(
ȃ; í
)
1.
jazbečji brlog:
spustiti psa v jazbino
;
pren.,
slabš.
izvleči sodrgo iz njenih jazbin
2.
slabš.
slabo, neprimerno stanovanje:
stlačili so jih v umazano jazbino
3.
nav. ekspr.
skrivališče
,
zaklonišče
,
bunker
:
kopati jarke in jazbine
jazz
in
džêz
in
džéz -a
[
prva oblika
džêz-
in
džéz-
]
m
(
ȇ; ẹ̑
)
popolnoma ali delno improvizirana glasba, ki temelji na folklorni
glasbi ameriških črncev:
poslušati jazz
;
razvoj, smeri jazza
/
pog.
na odru je igral jazz
jazz orkester
♦
glasb.
neworleanški jazz
jazz v prvem obdobju
;
v prid. rabi:
jazz balet
;
jazz festival
;
jazz glasba
♦
glasb.
jazz orkester
orkester, ki izvaja jazz
;
jazz trobenta
dolga, ozka trobenta, ki daje svetel in oster zvok
jazzar
in
džêzar
in
džézar -ja
[
prva oblika
džêzar
in
džézar
]
m
(
ȇ; ẹ̑
)
pog.,
ekspr.
jazzovski glasbenik:
nastop jazzarjev
//
kdor se navdušuje za jazz:
njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar
jazz band
in
džêz bênd
in
džéz bênd -a
[
prva oblika
džêz bênd-
in
džéz bênd-
]
m
(
ȇ, ȇ; ẹ̑, ȇ
)
jazz orkester:
igrati v jazz bandu
jazzist
in
džezíst -a
[
džezíst
]
m
(
ȋ
)
jazzovski glasbenik:
bil je najslavnejši med vsemi jazzisti
jazzističen
in
džezístičen -čna -o
[
džezístičən
]
prid.
(
í
)
nanašajoč se na jazziste ali jazz:
jazzistični kvintet
;
jazzistični nastopi instrumentalistov
jazzovec
in
džêzovec
in
džézovec -vca
[
prva oblika
džêzovəc
in
džézovəc
]
m
(
ȇ; ẹ̑
)
jazzovski glasbenik:
v lokalu igrajo jazzovci
jazzovski
in
džêzovski
in
džézovski -a -o
[
prva oblika
džêzou̯ski
in
džézou̯ski
]
prid.
(
ȇ; ẹ̑
)
nanašajoč se na jazz:
jazzovski glasbeni elementi
;
pesem v jazzovskem ritmu
/
jazzovski festival
;
jazzovski glasbenik
/
jazzovska glasba
jêbati
-em
tudi
-am
tudi
jébati -em
tudi
-am
nedov.
(
ȇ; ẹ̑
)
vulg.
1.
imeti spolne odnose, opravljati spolno združitev (s kom):
rad bi (jo) jebal
/
kot kletvica
jebem ti mater
2.
nalašč povzročati komu nevšečnosti z oviranjem pri delu,
obremenjevanjem z nepomembnimi stvarmi, zadevami:
takle bedak že ne bo več jebal poštenih ljudi
/
cele dneve me je jebal v glavo
●
vulg.
jebati ježa
biti v situaciji, ko se komu dogaja, ko se bo zgodilo kaj
neprijetnega, nezaželenega, slabega
;
vulg.
jebe se komu (za kaj)
izraža popolno nezanimanje, neprizadetost
jebénti
in
jebênti
medm.
(
ẹ̑; ȇ
)
vulg.
izraža jezo, nejevoljo:
jebenti, je zaklel
jécanje
-a
s
(
ẹ̄
)
glagolnik od jecati:
v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja
/
odvaditi se jecanja
/
poslušati jok in jecanje
jécati
-am
nedov.
(
ẹ̄
)
1.
jecljati
:
po nesreči je začel jecati
;
močno jeca
/
jecati iz zadrege, od strahu
2.
dajati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove:
brisala si je oči in komaj slišno jecala
/
ekspr.
v dolini so jecali streli
jecáje
:
jecaje govoriti, vprašati
jecajóč
-a -e:
jecajoče besede
jécav
-a -o
in
jecàv -áva -o
prid.
(
ẹ́; ȁ á
)
jecljav
:
jecavo dekle
/
jecave besede
jécavec
tudi
jecávec -vca
m
(
ẹ́; ȃ
)
jecljavec
:
posvečati vso skrb jecavcem
jécavka
tudi
jecávka -e
ž
(
ẹ́; ȃ
)
jecljavka
:
jecavci in jecavke
jécavost
in
jecávost -i
ž
(
ẹ́; á
)
jecljavost
:
jecavost otrok
jecljáč
-a
m
(
á
)
ekspr.
jecljavec
:
jecljač je le s težavo povedal, kar je videl
jecljáj
-a
m
(
ȃ
)
1.
kratek, sunkovit, navadno tišji glas:
polagoma so vzdihljaji in jecljaji ponehali
2.
ekspr.
kar je nerodno, slabo izraženo:
vsi vaši literarni poskusi so le revni jecljaji
jecljánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od jecljati:
povedati gladko, brez jecljanja
/
odvaditi se jecljanja
/
njegova novela je podobna plahemu jecljanju
jecljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
govoriti s sunkovitim izgovarjanjem, ponavljanjem zlogov zaradi
nepravilnega delovanja govorilnih mišic:
jeclja od rojstva
;
nekoliko jeclja
//
pretrgano, s prekinitvami govoriti:
jecljati iz zadrege, od razburjenja
/
jecljati nerazumljive besede
;
pozdravljeni, je jecljala
2.
ekspr.
nerodno, slabo se izražati:
o teh stvareh more novela le jecljati
jecljáje
:
jecljaje govoriti, prositi
jecljajóč
-a -e:
pristopila je vsa zmedena, jecljajoč pozdrav
;
jecljajoč otrok
jecljàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
ki jeclja:
jecljavi otroci
/
jecljava govorica
/
ekspr.
jecljava pesnitev
jecljávec
-vca
m
(
ȃ
)
kdor jeclja:
ugotoviti odstotek jecljavcev
jecljávka
-e
ž
(
ȃ
)
ženska, ki jeclja:
najmlajša hči je bila jecljavka
jecljávost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost jecljavega:
jecljavost govora
/
odvaditi koga jecljavosti
jecljanja
jécniti
-em
dov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
dati kratek, sunkovit, navadno tišji glas:
ko jih je zagledala, je jecnila in jim odhitela naproti
;
vsi so jecnili od osuplosti
/
ekspr.
vrata so jecnila
●
ekspr.
moj bog, je jecnil
rekel s sunkovitim, tišjim glasom
jéča
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
nav. ekspr.
prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost;
zapor
:
okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi
;
vlačili so jih po ječah in taboriščih
;
fašistične ječe
/
bati se ječe
;
pren.
zbežati iz ječe civilizacije
●
ekspr.
vreči, vtakniti koga v ječo
zapreti ga
;
ekspr.
Avstrijo so imenovali ječo narodov
državo, v kateri so nekateri narodi zatirani
2.
nekdaj
navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost,
zlasti v gradovih:
ogledati si ječe
;
pobegniti, rešiti se iz ječe
;
dve leti je bil v ječi
3.
pravn.,
do 1930
prostostna kazen za hudodelstva:
obsoditi koga na več let ječe
/
težka ječa
;
trdnjavska ječa
nekdaj
kazen za velika hudodelstva
ječáj
-a
m
(
ȃ
)
enakomeren, slaboten, bolečino izražajoč glas:
tu in tam se je slišal ječaj
/
ječaj žensk
ječanje
ječánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od ječati:
iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje
;
ječanje pretepenih tovarišev
/
ječanje dvigal, lesa pod nogami
ječár
-ja
m
(
á
)
nekdaj
kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje:
podkupiti ječarja
;
grajski ječar
/
ekspr.
ječarji so odprli vse celice, prihajala je svoboda
pazniki
ječaríca
-e
ž
(
í
)
nekdaj
ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje:
pridobiti si naklonjenost ječarice
ječárka
-e
ž
(
á
)
nekdaj
ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje:
siva ječarka
ječárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na ječarje:
ječarska samovolja
/
ječarska služba
ječáti
-ím
nedov.
, jéči
in
jêči; jéčal
in
jêčal
(
á í
)
1.
dajati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:
bolnik je vso noč stokal in ječal
;
ječal je v spanju
;
milo, žalostno ječati
;
pren.
duša ječi od žalosti
●
ekspr.
zgrudila se je in ječala: odpustite mi
govorila s slabotnim, žalostnim glasom
//
ekspr.
dajati ječanju podobne glasove:
kostanji so ječali v burji
;
plesali so, da je pod ječal pod nogami
//
ekspr.
ječeč se premikati:
vozovi ječijo v breg
/
veter ječi skozi gozd
2.
ekspr.,
v zvezi s
pod, v
biti v neugodnem položaju, trpeti:
dežela ječi pod težo imperialistične vojne
;
ječati pod tujim jarmom, v suženjstvu
ječé
:
vrata so se ječe odprla
;
nekaj brezobličnega se je ječe zvijalo pod odejo
ječèč
-éča -e:
ranjeni pes je ječeč ležal v grmu
;
ječeči glasovi
;
v burji ječeči macesni
ječàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
1.
ki (rad) ječi:
ječav bolnik
;
ekspr.
odrinil je ječavo leso
2.
nar. gorenjsko,
ekspr.
tožeč
,
tarnajoč
:
kaj bi takole ječavo revše
ječávec
-vca
m
(
ȃ
)
nar. gorenjsko,
ekspr.
kdor (rad) toži, tarna, zlasti zaradi bolezni:
nadležni ječavci
jéčen
-čna -o
(
ẹ̑
)
pridevnik od ječa:
ječna vrata
jêčmen
-éna
m
(
é ẹ́
)
1.
kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz enocvetnih klaskov,
ali njeno seme:
mlatiti, sejati, žeti ječmen
;
mleti, phati ječmen
;
pražiti ječmen za kavo
/
jari, ozimni ječmen
2.
gnojno vnetje lojnic v veki:
dela se mu ječmen
;
imeti ječmen
♦
agr.
dvovrstni ječmen
dvovrstnik
;
goli ječmen
ki se pri mlačvi izlušči iz pleve
;
bot.
mišji ječmen
trava z resastimi klaski, ki raste na nerodovitnih tleh, Hordeum
murinum
;
etn.
žeti ječmen
po ljudskem verovanju
zdraviti ječmen (v veki) z izgovarjanjem besed »ječmen žanjem« in
s posnemanjem kretenj pri žetvi
ječménček
-čka
m
(
ẹ̑
)
nav. ekspr.
1.
ješprenj
:
oprati, zakuhati ječmenček
/
ni marala jesti ječmenčka
2.
gnojno vnetje lojnic v veki;
ječmen
:
dela se mu ječmenček
ječmeníšče
in
ječménišče -a
s
(
í; ẹ̄
)
njiva, na kateri je rasel ječmen:
preorati ječmenišče
;
sejati ajdo po ječmenišču
ječmenják
-a
m
(
á
)
star.
ječmenov kruh:
peči ječmenjak
ječménka
-e
ž
(
ẹ̄
)
1.
ječmenova slama:
kup ječmenke
2.
knjiž.
ječmenova moka:
na žrmljah zmleta ječmenka
3.
agr.
zgodnja hruška zelene, rumenkaste ali rjaste barve:
petrovke in ječmenke
ječménov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na ječmen:
ječmenov klas
;
ječmenova slama
;
ječmenovo zrno
/
ječmenov kruh
;
ječmenova moka
/
ječmenova kaša
ješprenj
;
ječmenova kava
kava iz praženega ječmena
ječménovec
-vca
m
(
ẹ́
)
ječmenov kruh:
hlebec razpokanega ječmenovca
ječménovka
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
ječmenova slama:
uporabljati ječmenovko za krmo
2.
pog.
kar je iz ječmena:
ona pije pravo kavo, jaz pa ječmenovko
/
kruh iz ječmenovke
ječmenove moke
jéd
-í
ž
,
daj., mest. ed.
jédi
(
ẹ̑
)
1.
živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki:
vsaka jed mu tekne
;
kuhati, pripravljati, servirati jedi
;
gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed
;
žganci so njegova najljubša jed
/
mesne, mlečne, zelenjavne jedi
/
na razpolago so gotove jedi
že pripravljene
;
postreči s hladnimi jedmi
ki se jedo nekuhane ali ohlajene
;
kmečka jed
preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih
;
narodna jed
značilna za kak narod, kako območje
;
obredna jed
ki je v navadi ob določeni priložnosti, včasih s simbolnim pomenom
;
samostojna jed
ki se jé brez drugih jedi
;
jed na žlico
tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico
;
jedi po naročilu
ki se pripravijo sorazmerno hitro, če jih gost naroči
♦
gastr.
glavna jed
najizdatnejši del kosila ali večerje
;
začetna jed
prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed
;
rel.
postna jed
ki se sme jesti tudi na postne dni
//
ed.
kar se jé, jedi:
skrbeti za jed in pijačo
;
madeži od jedi
/
jed mu je obležala v želodcu
/
dolgo vzdrži brez jedi
hrane
;
ljubi dobro jed
2.
ed.
uživanje hrane, jedi:
siliti k jedi
;
brati pri jedi
;
zmernost v jedi
;
piti med jedjo
/
jemati zdravilo po jedi, pred jedjo
●
nižje pog.
nazaj se držati pri jedi
jesti manj, kot si kdo želi
;
pog.,
ekspr.
še pes ima rad pri jedi mir
med jedjo se ljudje ne smejo motiti, nadlegovati s kakimi opravki
jedáča
-e
ž
(
á
)
nav. ekspr.
kar se jé, jedi:
pripravljati jedačo za slavje
;
zahvaliti se za jedačo
;
na veselici je za jedačo in pijačo poskrbljeno
/
zmernost v jedači
v jedi
jédavčev
-a -o
(
ẹ́
)
pridevnik od jedavec:
jedavčevi kristali
jédavec
-vca
m
(
ẹ́
)
min.
rudnina kalcijev fluorid, za katero je značilna fluorescenca;
fluorit
jédec
-dca
m
(
ẹ̑
)
1.
kdor jé, uživa hrano:
gostilna je bila polna pivcev in jedcev
/
jedec surovega mesa, planktona
//
nav. ekspr.
kdor (rad) dosti jé:
v naši družini smo vsi jedci
/
on je slab, velik jedec
2.
nav. ekspr.
oseba, ki jo je treba preživljati:
pri hiši je dosti jedcev, a malo delavcev
jédek
-dka -o
prid.
, jédkejši
(
ẹ́
)
1.
ki najeda, razjeda snov ali tkivo:
jedki plini, strupi
;
jedka snov, tekočina
♦
kem.
jedke kemikalije
2.
ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem:
jedek človek
;
z njim je bil jedek
;
postati jedek in hud
//
ki izraža nenaklonjenost, nedobrohotnost:
zatekajo se k jedkemu humorju in ironiji
;
jedki prepiri
;
jedek smehljaj
/
jedke karikature
3.
knjiž.
ščemeč
,
oster
,
rezek
:
jedek dim, mraz
;
jedki vbodljaji
/
jedka bolečina
jédko
prisl.
:
jedko delovati na kožo
;
jedko se nasmehniti
jédenje
-a
s
(
ẹ́
)
glagolnik od jesti:
pretirano jedenje in pitje
;
potreba po jedenju
jéder
in
jêder -dra -o
prid.
(
ẹ́; é
)
knjiž.
1.
čvrst
,
krepek
:
jedri boki
;
jedre prsi
/
jeder fant
;
zdrava jedra dekleta
/
jeder sadež
♦
les.
jeder les
2.
nazoren
,
sočen
:
jeder jezik
/
jedri izrazi
jèdet
[
jedət
]
medm.
(
ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jedet, kako si bled
//
izraža začudenje, presenečenje:
jedet, kaj takega pa še ne
jèdeta
[
jedəta
]
medm.
(
ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jedeta, padel bo
//
izraža začudenje, presenečenje:
jedeta, koliko jih je
/
jedetana
jédež
-a
m
(
ẹ̑
)
1.
slabš.
jedec
:
vsi so sami jedeži
/
velik jedež
2.
ekspr.
uživanje hrane, jedi;
jed
:
samo jedež ga drži pokonci
jedílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na uživanje hrane:
žvenket jedilnega pribora in porcelana
;
jedilni prostor
;
jedilna posoda
;
jedilno orodje
/
jedilni kot
del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in
stoli za tak prostor
;
jedilni pribor
pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička
;
jedilni servis
sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi
krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb
;
jedilni vagon
vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
2.
ki se uporablja za prehrano, jed:
jedilni krompir
;
jedilna buča
;
jedilna čokolada
čokolada za kuhanje
;
jedilno olje
♦
gastr.
jedilna soda
bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega
testa
3.
nanašajoč se na jedi, jestvine:
jedilna omara
;
jedilna shramba
/
jedilni list
seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
●
ekspr.
prilagoditi jedilni list letnemu času
prehrano, jedi
jedílnica
-e
ž
(
ȋ
)
prostor, urejen za serviranje hrane:
zbrati se v jedilnici h kosilu
;
dom je dobil veliko jedilnico
;
stanovanje ima jedilnico, dnevno sobo in več spalnic
//
pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju:
jedilnica iz orehovega lesa
jedílnik
-a
m
(
ȋ
)
1.
seznam jedi za redne dnevne obroke:
sestaviti jedilnik za cel teden
/
jedilnik gostije
/
prilagoditi jedilnik letnemu času
prehrano, jedi
;
človek ima pester jedilnik
hrano
//
seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo;
jedilni list
:
listati po jedilniku
2.
jedilni vagon:
iti v jedilnik na zajtrk
;
jedilniki in spalniki
jedílniški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na jedilnico:
sesti za jedilniško mizo
/
jedilniška baraka
jedílo
-a
s
(
í
)
nav. mn.,
knjiž.
živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki;
jed
:
pripravlja dobra jedila
;
izbrana, okusna jedila
;
vrsta jedil
/
hladna in topla jedila
/
star.
Le malo vam jedila, bratje, hranim
(F. Prešeren)
hrane
♦
rel.
blagoslov(itev) velikonočnih jedil
blagoslovitev gnjati, pirhov, hrena in potice, ki se pripravijo za
veliko noč
jédka
-e
ž
(
ẹ̑
)
tekst.,
tisk.
sredstvo za jedkanje:
jedkálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jedkanje:
jedkalni postopek
/
jedkalna kopel
♦
tisk.
jedkalni stroj
stroj za jedkanje klišejev
jedkálnica
-e
ž
(
ȃ
)
prostor za jedkanje:
opremiti jedkalnico
jedkálo
-a
s
(
á
)
teh.
sredstvo za jedkanje:
jédkanica
-e
ž
(
ẹ̑
)
um.
grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče
omogoča črtno risbo:
tehnični problemi jedkanice
/
visoka jedkanica
pri kateri se uporablja visoki tisk
//
odtis v tej tehniki:
večbarvne jedkanice
;
mapa z jedkanicami holandskih mojstrov
/
razstavljene so bile visoke jedkanice in monotipije
jédkanje
-a
s
(
ẹ̑
)
glagolnik od jedkati:
jedkanje stekla
;
jedkanje s kislino
;
opazovati razjede po jedkanju
/
jedkanje plošče
/
jedkanje risbe
/
jedkanje z lapisom
♦
tisk.
črtno jedkanje
za visoki in ploski tisk
;
globinsko jedkanje
za globoki tisk
jédkar
-ja
m
(
ẹ̑
)
delavec, ki se ukvarja z jedkanjem:
sodelovanje med reprodukcijskim fotografom in jedkarjem
jédkati
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
1.
učinkovati z jedkimi kemikalijami na kaj:
jedkati steklene predmete
;
jedkati tiskovno ploščo
;
jedkati s kislino
/
jedkati risbo v ploščo
2.
med.
uničevati tkivo z jedkimi kemikalijami:
jedkati z lapisom
♦
tekst.
z jedkimi kemikalijami odstranjevati barvo s tkanine, da se dobi
vzorec
jédkan
-a -o:
jedkano steklo
jedkôba
-e
ž
(
ó
)
zastar.
jedkost
:
v njegovih besedah ni bilo jedkobe
jédkost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost, značilnost jedkega:
jedkost snovi
/
jedkost besed
/
govoril je brez jedkosti
jedkovína
-e
ž
(
í
)
sredstvo za jedkanje:
jedkati z jedkovino
;
jedkovina za jedkanje litografskega kamna
//
jedka snov:
poškodba, zastrupitev z jedkovinami
jedrár
-ja
m
(
á
)
teh.
delavec, ki izdeluje jedra za ulitke:
jedrar za serijska dela
jêdrce
tudi
jédrce -a
s
(
ē; ẹ̄
)
notranji, užitni del nekaterih sadov, ki imajo trdo, olesenelo lupino:
izbirati jedrca iz luščin
;
tolči orehe in luščiti jedrca
;
zmleti, zrezati jedrca
;
lešnikova, mandeljnova, orehova jedrca
/
bučna, sončnična jedrca
♦
biol.
gostejše okroglasto telesce v celičnem jedru
;
vet.
okroglo ali ovalno znamenje na grizni ploskvi spodnjih sekalcev
pri konju, po katerem se presoja njegova starost
jedrén
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
knjiž.
1.
ki z malo besedami pove bistveno;
jedrnat
:
izreki v jedreni obliki izražajo izkušnje iz življenja
2.
čvrst
,
krepek
:
jedrena postava
jedrína
-e
ž
(
í
)
knjiž.
čvrstost
,
krepkost
:
izgubiti jedrino
/
jedrina semen
jedríšče
-a
s
(
í
)
knjiž.
jedro
,
središče
:
okrog starih jedrišč naselja nastajajo novi predeli
/
omenjeni stavek je jedrišče vašega ustvarjanja
jedríti se
-ím se
nedov.
(
ī í
)
knjiž.
postajati čvrstejši, krepkejši:
prsi so se ji jedrile
;
pren.
spoznanje se mi je vedno bolj jedrilo
jêdrn
-a -o
prid.
(
ē
)
1.
nanašajoč se na (celično) jedro:
jedrna snov
/
jedrni sok
tekoča sestavina celičnega jedra
;
jedrna mrenica
mrenica, ki obdaja jedro
2.
nanašajoč se na jedro sploh:
jedrna vsebina
/
zastar.
jedrna energija
jedrska
3.
čvrst
:
jedrn mož
jedrnàt
-áta -o
prid.
(
ȁ ā
)
1.
ki z malo besedami pove bistveno:
jedrnat članek, govor
/
jedrnat stil
;
jedrnato izražanje
/
nav. ekspr.
on je kratek in jedrnat
//
vsebinsko bogat, tehten:
kratki in jedrnati stavki
/
jedrnate misli
2.
star.
čvrst
,
krepek
:
jedrnati prebivalci
/
nabirati mlade, jedrnate gobe
3.
min.
ki ima zelo drobna zrna:
jedrnata snov
/
jedrnata sadra
jedrnáto
prisl.
:
jedrnato opisovati
;
ekspr.
reči kratko in jedrnato
jedrnátost
-i
ž
(
á
)
lastnost, značilnost jedrnatega:
jedrnatost poročila
/
jedrnatost izražanja
jêdro
-a
s
(
é
)
1.
notranji del semena:
pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo
;
jedro in lupina
/
tolkla sta orehe in jedla jedra
jedrca
;
pren.
Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev
in fantazije. Sama lupina brez jedra
(T. Svetina)
//
notranji, središčni del česa sploh:
betonsko jedro stebra
;
jedro vrvi je iz žice
/
razpoke vodijo v jedro ognjenika
2.
navadno s prilastkom
največji ali najpomembnejši del česa:
našteti proizvodi so jedro naše kovinske industrije
;
jedro prebivalstva so v mestih predstavljali obrtniki
;
jedro reprezentance, sporeda, sprevoda
/
jedro naselja
//
kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše:
ugotoviti, v čem je jedro problema, spora
;
približati se jedru stvari
;
najti pot do jedra pojavov
;
prodreti v jedro narodnosti
/
ekspr.
k jedru, nič besedičenja
k bistvu
/
oče in sin sta v jedru enakega značaja
//
najdejavnejša, vodilna skupina kakega kolektiva, skupnosti:
vodstvena jedra komisij
;
najeli so nekaj ljudi, ki bodo jedro bodočega konservatorija
/
v boju med obema odklonoma se je izoblikovalo vodilno jedro
gibanja
3.
publ.,
navadno s prilastkom
določena vsebina v kaki stvari, zlasti njene glavne značilnosti:
izluščiti idejno jedro revije
;
miselno jedro individualizma
;
problemsko jedro novele ni bilo opaženo
/
bajke so tvorba žive fantazije brez stvarnega jedra
vsebine
//
knjiž.
tehtna vsebina:
njegova misel ima jedro
;
ni brez jedra, kar je povedal
//
knjiž.
osnovna nravstvena, nazorska načela koga:
poglobiti se v duha in jedro dobrega pisatelja
;
v jedru je še nepokvarjen
;
zdravo jedro človeka, naroda
/
Prešernov svet je v svojem jedru globoko človeški
/
pretiran, a v jedru zdrav idealizem
4.
kar je osnova, izhodišče kakega dogajanja, česa sploh:
zrnca prahu so lahko jedra najrazličnejših procesov v atmosferi
/
tedaj so nastala prva naselitvena jedra
središča
/
omenjeno delo vsebuje tri dramska jedra
5.
fiz.,
kem.,
navadno v zvezi
atomsko jedro
pozitivno naelektren središčni del atoma:
helijevo, uranovo jedro
;
radioaktivna atomska jedra
;
raziskovati zgradbo atomskega jedra
6.
biol.,
navadno v zvezi
celično jedro
z mrenico oddeljeni del celice, navadno kroglaste oblike, ki je za
obstoj celice nujno potreben:
jedro se razpolovi
;
sestava celičnega jedra
;
spojitev celičnih jeder
7.
teh.
kar se namesti v formo, da nastane v ulitku votlina:
namestiti, oblikovati jedra
8.
ekspr.,
v prislovni rabi,
v zvezi
do jedra
popolnoma
,
čisto
:
spoznali so ga do jedra
;
do jedra pokvarjen človek
●
knjiž.
iti, priti stvarem do jedra
popolnoma jih spoznati
;
publ.
spoznali so, da gre v jedru za povečanje človekovih sposobnosti
pravzaprav, dejansko
;
v vsaki stvari je jedro resnice
zrno
♦
arheol.
jedro
ostanek prodnika ali gomolja, od katerega so bili odbiti večji
kosi kamnine
;
astron.
kometno jedro
srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi
;
elektr.
(magnetno) jedro
feromagnetni del magnetnega kroga; del magnetnega kroga, ki ga
navadno obdaja navitje
;
geol.
jedro
vzorec kamnin, ki se dobi iz vrtin pri vrtanju
;
kameno jedro
otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice
mehkužcev
;
zemljino jedro
središčni del zemeljske oble
;
les.
jedro
trdnejši, gostejši les v sredini debla
;
lit.
jedro
osrednji, najpomembnejši del kakega dela, v katerem je podana
njegova glavna vsebina
;
metal.
kristalizacijsko jedro
majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati
kovina ali zlitina; kristalizacijska kal
;
meteor.
jedro nizkega zračnega pritiska
območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska
;
jedro hladnega zraka
območje z najhladnejšim zrakom v območju hladnega zraka
;
num.
jedro novca
žlahtna kovina v novcu
;
teh.
jedro plamena
ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika
;
um.
jedro kapitela
kompaktni del kapitela brez okrasja
;
urb.
mestno jedro
del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami
;
jedro mesta
prvotni, stari del mesta
;
usnj.
jedro
koža s hrbta živali ali usnje iz te kože; srednja plast kože
jêdrost
-i
ž
(
é
)
knjiž.
1.
čvrstost
,
krepkost
:
jedrost lic
/
jedrost slovenskega ljudstva
/
jedrost semena
2.
nazornost
,
sočnost
:
jedrost izraza
jedrovánje
-a
s
(
ȃ
)
geol.
vrtanje za pridobivanje jedra:
opraviti jedrovanje
jedrovína
-e
ž
(
í
)
les.
les iz jedra:
plohi iz jedrovine
jedrovít
-a -o
prid.
(
ȋ
)
1.
star.
ki z malo besedami pove bistveno;
jedrnat
:
jedrovit govor
/
jedrovit stil
/
jedrovit sestavek o numizmatiki
2.
star.
čvrst
,
krepek
:
jedrovite prsi
/
jedrovito dekle
3.
zastar.
gost
2
,
kompakten
:
jedrovita gmota
;
kopati v jedrovito črno steno
jedrovítost
-i
ž
(
ȋ
)
star.
jedrnatost
:
jedrovitost v izražanju
/
jedrovitost dialoga
jêdrski
-a -o
prid.
(
ē
)
1.
nanašajoč se na pozitivno naelektren središčni del atoma:
jedrske raziskave
/
jedrska energija
/
jedrski inštitut
/
jedrska fizika
fizika, ki raziskuje atomsko jedro
♦
fiz.
jedrska reakcija
reakcija med atomskimi jedri ali med atomskim jedrom in osnovnimi
delci
;
jedrske sile
sile, ki delujejo med protoni in nevtroni
;
jedrsko gorivo
snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča
energija
2.
nanašajoč se na izkoriščanje atomske energije:
ladja na jedrski pogon
;
jedrska bomba
;
jedrska elektrarna
/
raketno oporišče z jedrskim orožjem
/
prepoved podzemeljskih jedrskih eksplozij
eksplozij jedrskih bomb
//
nanašajoč se na jedrsko orožje:
jedrsko oboroževanje
/
jedrska vojna
/
publ.
spopad med jedrskimi silami
jedúh
-a
m
(
ȗ
)
knjiž.
požeruh
:
ne bom podpiral lenih jeduhov
jédva
1
prisl.
(
ẹ̑
)
zastar.
komaj
1
:
tako so majhni, da jih je jedva opaziti
jédva
2
vez.
(
ẹ̑
)
zastar.
komaj
2
:
jedva se je vrnil, je že zbolel
jéglič
-a
in
jeglìč -íča
m
(
ẹ̑; ȉ í
)
bot.
rastlina z zraščenimi listi v cvetih, ki so posamezni ali v kobulih,
Primula:
razporeditev listov pri jegličih
/
brezstebelni jeglič
trobentica
;
kranjski jeglič
z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v
Sloveniji, Primula carniolica
;
lepi jeglič
prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi
cveti, Primula auricula
jeglíči
-ev
m
mn.
(
í ī
)
nar.
(prosena) kaša:
šele doli za Mariborom .. je dobil vrečo prosenih jegličev
(Prežihov)
jegúlja
-e
ž
(
ú
)
1.
dolga sladkovodna riba kačaste oblike, ki se hodi drstit na Atlantski
ocean:
jegulje potujejo na drstišča
;
loviti jegulje
;
gibčen kot jegulja
;
izvil se mu je iz rok kot jegulja
;
če so od njega kaj zahtevali, se je znal izmuzniti kakor jegulja
zelo spretno, iznajdljivo
2.
ekspr.
neodkrit, zvit, priliznjen človek:
ima ga za jeguljo in podpihovalca
jegúljast
-a -o
prid.
(
ú
)
1.
tak kot pri jegulji:
jeguljasto zvijanje
♦
vet.
jeguljasta proga
proga temnejše dlake vzdolž hrbta živali
2.
ekspr.
neodkrit
,
zvit
,
priliznjen
:
jeguljast samoljubnež
/
jeguljast značaj
jegúljasto
prisl.
:
jeguljasto se zvijati
jegúlji
-a -e
(
ȗ
)
pridevnik od jegulja:
jegulja koža
jegúljica
-e
ž
(
ú
)
manjšalnica od jegulja:
mlade jeguljice
jegúljiti
-im
nedov.
(
ú ȗ
)
zvijajoče se premikati:
močeril okorno jegulji po blatu
●
ekspr.
nikar ne jegulji, povej naravnost
ne izmikaj se
jegúljiti se
knjiž.,
ekspr.
vrteti se, zvijati se:
obrisi streh se jeguljijo v valovih
jèh
medm.
(
ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jeh, jeh, hudo je
jèhata
medm.
(
ȅ
)
star.
jej
,
jedet
:
jehata, kaj takega pa še ne
/
jehata, saj res
jéhovec
-vca
m
(
ẹ̄
)
pripadnik verske skupnosti, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le
za najvišje bitje:
napovedi jehovcev
jéhovka
-e
ž
(
ẹ̄
)
pripadnica verske skupnosti, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le
za najvišje bitje:
bila je navdušena jehovka
Jehôvov
-a -o
prid.
(
ȏ
)
rel.,
v zvezi
Jehovova priča
pripadnik verske skupnosti, ki Kristusa ne priznava za boga, ampak le
za najvišje bitje:
gradnja izobraževalnega centra Jehovovih prič
;
zemljišče v lasti krščanske verske skupnosti Jehovovih prič
;
zborovanje Jehovovih prič
/
predstavniki Jehovovih prič
jéhovski
-a -o
(
ẹ̄
)
pridevnik od jehovec:
jehovska literatura
jèhtana
medm.
(
ȅ
)
star.
jej
,
jedet
:
jehtana, to bi pa rad videl
jêj
in
jèj
medm.
(
ȇ; ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jej, kako grozno je to
;
jej, jej, kaj bo iz tebe
//
izraža začudenje, presenečenje:
jej, da si tukaj
;
jej, kako se sveti
jêjdeta
in
jèjdeta
[
jejdəta
]
medm.
(
ȇ; ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jejdeta, jejdeta, kaj bo
//
izraža začudenje, presenečenje:
jejdeta, kako si čedna
/
jejdetana
jêjêj
in
jèjèj
medm.
(
ȇ-ȇ; ȅ-ȅ
)
jej
,
jedet
:
jejej, še pozdravi te ne
/
jejej, samo zlato
jêjhata
in
jèjhata
medm.
(
ȇ; ȅ
)
star.
jej
,
jedet
:
jejhata, saj jo bo udaril
/
jejhata, koliko sveta si videl
jêjmene
in
jèjmene
medm.
(
ȇ; ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jejmene, to je pa zares hudo
;
jejmene, jejmene, kje so pa naši
//
izraža začudenje, presenečenje:
jejmene, kako si že velik
jêjtana
in
jèjtana
medm.
(
ȇ; ȅ
)
jej
,
jedet
:
o jejtana, saj nas bo zasulo
/
jejtana, kaj ga ne poznaš?
jêjzes
in
jèjzes
[
jejzəs
]
medm.
(
ȇ; ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jejzes, jejzes, kaj bo iz tega
/
jejzesna
;
jejzesta
;
jejzestana
jêjžeš
in
jèjžeš
[
jejžəš
]
medm.
(
ȇ; ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jejžeš, saj boš padel
/
jejžešna
;
jejžešta
;
jejžeštana
jék
tudi
jèk jéka
m
(
ẹ̑; ȅ ẹ́
)
knjiž.
1.
ponovljeni glas, zvok, nastal zaradi odboja zvočnih valov;
odmev
:
klicali so njegovo ime, a odgovarjal jim je samo jek
;
jek strela
♦
fiz.
ponovljeni zvok, ki nastane zaradi odboja zvočnih valov in se
ločeno zaznava
2.
kratek, oster, bolečino izražajoč glas:
kriku je sledil bolesten jek
;
z obupnim jekom se je sesedla
;
jek strahu
//
kratek, oster glas sploh:
vrata so se zaprla z jekom
/
tišino je presekal jek topovskega strela
pok
jéka
-e
ž
(
ẹ́
)
knjiž.
odmev
,
jek
:
zavpil je, jeka se je razlegla po dolini
/
jeka zvonov
jékati
-am
nedov.
(
ẹ̄
)
knjiž.
1.
dajati kratke, ostre glasove:
zvonovi v stolpu so jekali
/
v rosnem jutru so jekali streli
2.
odmevati
:
njegove besede so jekale od pečin
/
fantovska pesem je jekala od hiše do hiše
jékavščina
-e
ž
(
ẹ̄
)
jezikosl.
čakavski govor z zameno je za nekdanji jat:
jeklár
-ja
m
(
á
)
delavec v proizvodnji jekla:
rudarji in jeklarji
jeklárna
-e
ž
(
ȃ
)
tovarna jekla:
skupna proizvodnja jeklarn
/
železarna ima novo jeklarno
obrat za pridobivanje jekla
jeklárski
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na jeklarje ali jeklarstvo:
jeklarska zaščitna oprema
;
jeklarsko posvetovanje
/
jeklarska industrija
♦
metal.
jeklarski grodelj
grodelj, namenjen predelavi v jeklo
;
jeklarska peč
peč, v kateri se predeluje grodelj v jeklo
jeklárstvo
-a
s
(
ȃ
)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s proizvodnjo jekla ali jeklenih
izdelkov:
dosežki v jeklarstvu
//
veda o tem:
predavati jeklarstvo
jêklast
-a -o
prid.
(
é
)
ekspr.
podoben jeklu:
razbijati jeklaste plošče ledu
/
jeklasta svetloba
jeklena
jeklén
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
1.
nanašajoč se na jeklo:
jekleni drobci, ostružki
/
jeklen drog, vijak
;
jeklena cev, krtača, palica
;
jeklene vzmeti
;
jekleno pero
/
jeklen most
/
jeklen lesk oči
;
ekspr.
jekleno nebo
♦
metal.
jeklena litina
;
teh.
jeklena volna
2.
nav. ekspr.
zelo močen, krepek:
jekleni prsti
;
jeklene mišice
/
jeklen odpor, prijem
/
vzdrževati jekleno disciplino
zelo strogo
;
publ.
tekači z jekleno vzdržljivostjo
zelo dobro
//
zelo odločen, nepopustljiv:
jeklen mož
/
jeklen značaj
;
jeklene besede
;
za tako zmago je potrebna jeklena volja
;
jeklena načela
/
jeklen glas
/
jeklene poteze na obrazu
3.
zastar.
klen
3
,
poln
:
jeklena pšenica
;
jekleno zrno
●
ekspr.
potovati z jeklenim konjičkom
z avtomobilom, motornim kolesom
;
ekspr.
jekleni ptič
letalo
;
ekspr.
ima jeklene živce
tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo
jekléno
prisl.
:
jekleno se zasvetiti
;
jekleno zgrabiti
;
jekleno modro jezero
;
jekleno sive oči
jeklénec
-nca
m
(
ẹ̄
)
min.
rudnina železov karbonat;
siderit
:
nahajališče jeklenca
jeklenéti
-ím
nedov.
(
ẹ́ í
)
knjiž.
postajati zelo odločen, nepopustljiv:
armada je jeklenela v bojih
/
volja, značaj mu jekleni
jekleníca
-e
ž
(
í
)
jeklena vrv:
pot je zavarovana z jeklenico
;
nosilna, varovalna, vlečna jeklenica
jeklenína
-e
ž
(
í
)
izdelki iz jekla:
trgovati z jeklenino
/
obdan z jeklenino
z jeklom
jekleníti
-ím
nedov.
(
ī í
)
knjiž.
delati kaj zelo odločno, nepopustljivo:
samozavest in vera vase jih je jeklenila
;
vojaki so v težkih bojih jeklenili svoje vrste
//
krepiti
,
utrjevati
:
jekleniti svojo moč, duševne sile
jeklénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
1.
teh.
kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom:
polniti jeklenke s kisikom
;
priključiti jeklenko na aparat
;
jeklenka z ogljikovim dvokisom
;
zapreti ventil na jeklenki
/
jeklenka za butan
2.
knjiž.
krogla
,
izstrelek
:
jeklenke so mu žvižgale mimo glave
;
strojnice so bruhale jeklenke
3.
pog.
jeklena smučarska ali ribiška palica:
bambusovke in jeklenke
jeklénost
-i
ž
(
ẹ̄
)
ekspr.
velika odločnost, nepopustljivost:
uspeli so zaradi trdne volje in jeklenosti
/
jeklenost značaja
jeklíti
-ím
nedov.
(
ī í
)
knjiž.
delati kaj zelo odločno, nepopustljivo:
jekliti voljo
//
krepiti
,
utrjevati
:
jekliti mišice s športom
jêklo
-a
s
(
é
)
zelo trdna železova zlitina z majhno količino ogljika in drugih kovin:
kovati, proizvajati jeklo
;
veliki bloki jekla
;
rezilo iz jekla
;
železo in jeklo
;
ima mišice, kot bi bile iz jekla
/
kaliti jeklo
;
nož iz nerjavečega jekla
;
pren.,
ekspr.
poleg mehkobe ima v sebi tudi dosti jekla
♦
metal.
elektro jeklo
elektrojeklo
;
kromovo jeklo
ki vsebuje od 4 do 30 odstotkov kroma
;
legirano jeklo
;
teh.
hitrorezno jeklo
;
konstrukcijsko jeklo
za izdelavo konstrukcij in strojev
;
paličasto jeklo
;
plemenito jeklo
;
vzmetno jeklo
//
star.
meč
1
,
nož
:
porinil mu je jeklo med rebra
;
žvenketanje jekel
jeklobrúsec
-sca
m
(
ȗ
)
brusilec jeklenih izdelkov:
priučiti jeklobrusce
jeklolivárna
-e
ž
(
ȃ
)
livarna, v kateri se uliva jeklo:
modernizacija jeklolivarne
jekloréz
-a
m
(
ẹ̑ ẹ̄
)
um.
grafična tehnika, pri kateri graviranje v jekleno ploščo omogoča zelo
veliko odtisov:
ukvarjati se z jeklorezom in bakrorezom
//
odtis v tej tehniki:
krajinski jeklorezi
jeklorézec
-zca
m
(
ẹ̑
)
kdor dela jekloreze:
umetniško nadarjen jeklorezec
jeklotísk
-a
m
(
ȋ
)
tisk.
tehnika globokega tiska z jeklene plošče:
tiskati vizitke v jeklotisku
jeklovína
-e
ž
(
í
)
izdelki iz jekla:
prodajati jeklovino
/
zven jeklovine
jekla
jeklovléka
-e
ž
(
ẹ̑
)
teh.
izdelovanje jeklenih palic z vlečenjem jekla v hladnem stanju:
zaposlen je pri jeklovleki
/
nova hala jeklovleke
jékniti
-em
dov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
dati kratek, oster, bolečino izražajoč glas:
jekniti od bolečine
;
ekspr.
bil je ves črn od udarcev, pa ni jeknil
;
pren.
srce v njem je jeknilo
//
dati kratek, oster glas sploh:
potegnil je z lokom, gosli so jeknile
;
zvon je jeknil
/
v noč so jeknila povelja
;
brezoseb.,
knjiž.
iz stolpa je jeknilo dve
udarilo
●
knjiž.
ustrelil je, gozd je jeknil
iz gozda se je zaslišal odmev
;
ekspr.
oče, nikar, je jeknil
rekel z ostrim, bolečino izražajočim glasom
jekomér
-a
m
(
ẹ̑
)
navt.
elektronska priprava za merjenje globine z ultrazvokom;
ultrazvočni globinomer
:
uporabljati pri raziskovanju morja jekomer
jél
-í
[
jeu̯
]
ž
(
ẹ̑
)
nar.
jelka
:
visoke jeli
jéla
-e
ž
(
ẹ́
)
star.
jelka
:
visoke, vitke jele
jélčica
-e
ž
(
ẹ́
)
knjiž.
jelkica
:
posekati jelčice
jêlen
-éna
m
(
é ẹ́
)
1.
hitra, rjavkasto siva žival, katere samec ima velike razvejane rogove:
jeleni se pojajo
;
čreda, sledovi jelenov
;
lov na jelene
/
severni jelen
v arktičnih predelih živeč jelen, pri katerem ima tudi samica
rogove
//
samec te živali:
ustreliti jelena
;
jelen in košuta
;
dirja kot jelen
2.
nar.
rjavkasto siv vol, rjavec:
sivec in jelen
♦
lov.
jelen beči, ruka
;
pal.
orjaški jelen
zelo velik izumrli jelen iz mlajše ledene dobe
;
šport.
streljanje na bežečega jelena
streljanje na premikajočo se figuro jelena s tarčo
jelénče
-ta
s
(
ẹ̑
)
knjiž.
jelenček
:
živahno jelenče
;
otroci se podijo kot jelenčeta
♦
lov.
jelen v drugem letu starosti
jelénček
-čka
m
(
ẹ̑
)
manjšalnica od jelen:
košuta z jelenčkom
jelenína
-e
ž
(
ī
)
jelenje meso:
pečena jelenina
;
prodajati jelenino in srnino
jelenjád
-i
ž
(
ȃ
)
več jelenov, jeleni:
jelenjad dela škodo
;
nadzorovati jelenjad v lovišču
;
srnjad in jelenjad
jelénji
-a -e
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na jelene:
jelenji mladiči
;
jelenje meso, rogovje
/
pog.
brisati z jelenjo kožo
s krpo iz jelenovine
♦
tekst.
jelenje usnje
močna bombažna, gosto tkana tkanina, ki je na narobni strani
kosmatena
;
vet.
jelenji vrat
vrat, ki je podobno usločen kot pri jelenu
jelénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
star.
košuta
:
mlade jelenke
♦
bot.
gorska rastlina s pernato deljenimi listi in belimi cveti v
kobulih, Athamanta
jelénov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na jelena:
najti jelenovo sled
/
jelenovo meso
/
rokavice iz jelenovega usnja
jelenovine, irhovine
;
pog.
čistiti okna z jelenovo kožo
s krpo iz jelenovine
♦
bot.
jelenov jezik
praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis
scolopendrium
;
gastr.
jelenova sol
sredstvo za rahljanje medenega testa
jelénovec
-vca
m
(
ẹ́
)
bot.
grmičast lišaj belkasto sive barve, Cladonia rangiferina:
preživljanje severnih jelenov z jelenovcem
♦
bot.
rastlina s pernatimi listi in rdečkastimi ali belimi cveti v
kobulih, Laserpitium
;
lov.
velik nož za odstranjevanje drobovja veliki divjadi
jelenovína
-e
ž
(
í
)
mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh
straneh:
hlače, rokavice iz jelenovine
/
čistiti z jelenovino
s krpo iz jelenovine
jèli
1
-te
člen.
(
ȅ
)
star.
ali ne, kajne:
ne ubogaš matere, jeli
;
zdaj vam je že lažje, jelite
;
jelite da še ne greste
jèli
2
in
jeli
člen.
(
ȅ
)
zastar.
uvaja vprašanje;
ali
1
:
jeli kdo verjame
/
v vezniški rabi,
v odvisnih vprašalnih stavkih
ugiba, jeli bo dež
ali, če
jélka
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
iglasto drevo s ploščatimi iglicami in gladkim belkasto sivim lubjem:
jelka medi
;
vitke jelke
;
raven ko jelka
♦
bot.
kanadska jelka
iz katere se pridobiva kanadski balzam, Abies balsamea
;
vrtn.
grška jelka
parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
2.
v zvezi
novoletna jelka
majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto:
okrasiti novoletno jelko
//
novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem:
organizirati novoletno jelko
/
za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
jélkica
-e
ž
(
ẹ́
)
nav. ekspr.
manjšalnica od jelka:
posekati lepo jelkico za novoletno jelko
jélkin
-a -o
(
ẹ́
)
pridevnik od jelka:
jelkino seme
jélkov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
jelov
:
jelkov gozd
jélo
-a
s
(
ẹ́
)
star.
jed
,
jedača
:
mize so bile polne jela in pila
/
zmanjkalo je jela
hrane, živeža
;
dajal mu je delo in jelo
hrano
/
sesti k jelu
k jedi
●
preg.
brez dela ni jela
jélov
-a -o
in
jelôv
in
jelòv -ôva -o
prid.
(
ẹ́; ó; ȍ ó
)
nanašajoč se na jelko:
jelov les, storž
;
jelovi vršički
/
jelov gozd
jelôvec
-vca
m
(
ō
)
nar. gorenjsko
jelka
:
medeči jelovec
jelovína
-e
ž
(
í
)
1.
jelov les:
grobo obdelana jelovina
;
klopi, miza iz jelovine
2.
jelov gozd:
velike površine jelovine
3.
nar.
les iglavcev:
jélovje
in
jelôvje -a
s
(
ẹ́; ȏ
)
jelov gozd:
iti skozi jelovje
;
živi v jelovju
;
temno jelovje
/
skrit med jelovjem
jelovim drevjem
jélša
-e
[
jeu̯ša
]
ž
(
ẹ́
)
drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in
krogličastimi plodovi:
z jelšami obrasel potok
;
jelše in vrbe
♦
bot.
črna jelša
s temnim lubjem, ki raste na vlažnih tleh, Alnus glutinosa
;
siva jelša
z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto
dlakavimi listi, Alnus incana
;
zelena jelša
ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis
jélšev
-a -o
[
jeu̯šev-
]
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na jelšo:
jelšev les
;
jelševo listje, lubje
/
jelšev grm
;
jelševo drevje
/
jelšev gozd
●
nar. vzhodnoštajersko
jelševa gospoda
jara gospoda
jélševec
-vca
[
jeu̯ševəc
]
m
(
ẹ́
)
zool.
večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus
astacus:
okusno meso jelševcev
jelševína
in
jélševina -e
[
jeu̯ševina
]
ž
(
í; ẹ́
)
1.
jelšev les:
uporaba krhke jelševine
2.
jelševo drevje, grmovje:
ob bregu je rasla visoka jelševina
jélševje
-a
[
jeu̯šeu̯je
]
s
(
ẹ́
)
jelševo drevje, grmovje:
jelševje zarašča travnik
;
skriti se v jelševje ob potoku
/
krčiti jelševje
jelšev gozd
/
delati butare iz jelševja
jelševih vej
jélševka
-e
[
jeu̯šeu̯ka
]
ž
(
ẹ́
)
1.
nar.
užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev;
mala štorovka
:
nabirati jelševke
2.
zool.
vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril, Sialis lutaria:
uporaba jelševke za ribjo hrano
jélšje
-a
[
jeu̯šje
]
s
(
ẹ̄
)
jelševje
:
ob reki so rasli topoli in jelšje
;
skriti se med jelšje
jélšnica
-e
[
jeu̯šnica
]
ž
(
ẹ̑
)
nar.
majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami;
babica
:
vitke jelšnice
jemálec
-lca
[
jemau̯ca
tudi
jemalca
]
m
(
ȃ
)
kdor kaj jemlje, vzame:
zmeraj je več jemalcev kot dajalcev
/
jemalci posojil
jemálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na jemanje:
jemalne težnje
/
jemalne naprave
;
jemalno orodje
jemánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od jemati:
jemanje in dajanje
/
jemanje podkupnine
/
jemanje kruha iz peči
/
neresno jemanje dolžnosti
/
jemanje zdravil
jemáti
jêmljem
nedov.
, jemljíte; jemál
(
á é
)
1.
delati, da prehaja kaj k osebku zlasti s prijemom z roko:
delavci so jemali orodje in odhajali
;
jemali so ji jabolka iz rok in jedli
;
pazljivo je jemala denar od kupca
;
garderoberka je z eno roko jemala obleko, z drugo pa dajala listke
/
jemati kri z brizgalko
;
jemati vzorce kamnin
/
jemati zrnje v dlani
prijemati, zajemati
;
jemati otroka v naročje, pribor v roke
/
jemati denar na posodo
;
jemati zemljo v zakup
//
delati, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku:
na pot jemlje le najnujnejše
;
otrok ne smete jemati v gostilno
/
na potovanja jemlje s seboj tudi družino
/
ne jemlji dežnika, saj bo sonce
//
prevzemati
,
dvigati
:
kupci so jemali blago pri posebnem okencu
;
med njegovo odsotnostjo je jemala plačo zanj
/
dopust navadno jemlje za mesec avgust
2.
delati, da prehaja kaj k osebku navadno v posest
a)
kar se mu da, ponudi:
dajati je bolje kot jemati
;
jemati darila, podkupnino
;
nerad je jemal podporo od staršev
b)
kar je na razpolago:
jemal je le dobro blago
;
za tako nalogo je jemal le najpogumnejše
/
pog.
spet jemljejo borovnice
odkupujejo
/
turisti jemljejo najraje sobe ob morju
najemajo
;
jemati na vlaku drugi razred
c)
kar se ne da:
okupator je v zasedenih deželah jemal dragocenosti
;
mlinarji so jemali preveliko merico
;
če jim niso dajali, so jemali s silo
;
jemati si vedno več pravic, svobode
/
kot grožnja otrokom
poredne otroke jemljejo cigani
/
jemati davke, obresti
zahtevati
/
evfem.
še kot otrok se je naučil jemati
krasti
/
star.
jemali so trdnjavo za trdnjavo
zavzemali, osvajali
č)
zaradi pravil igre:
pri kartanju je zmeraj jemal
/
jemati s kraljico kmete
izločati jih iz igre
3.
navadno z dajalnikom
delati, da kdo česa nima več proti svoji volji:
pred poukom je jemala otrokom igrače, da bi pazili
;
s silo so jim jemali orožje iz rok
/
jemati staršem otroke
/
jemali so jim čine, naslove, pravice
/
jemati ljudem delo, zaslužek
//
povzročati, delati, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več:
jemali so bogatim in dajali revnim
;
kri so mu jemali, ne pa dajali
/
družabno življenje jim jemlje dosti časa
;
jemati komu pogum, ugled, voljo
/
sosednja hiša nam jemlje svetlobo
;
plevel jemlje zemlji hranilne snovi
/
ekspr.
povodnji so jim jemale pridelke
4.
povzročati, delati, da je česa manj ali ni več:
jemati od celote
;
jemal je in dodajal, dokler ni bila mera točna
/
na enem koncu vrta je prst jemal in jo nosil na drugega
;
pomladansko sonce jemlje sneg
tali
;
na tem bregu voda material jemlje
odnaša
/
ekspr.
pomladi in jeseni so jemale bolne ljudi
spomladi in jeseni so navadno umirali
//
ekspr.
delati, povzročati, da kdo postaja bolj suh, manj krepek:
bolezen ga je vidno jemala
;
brezoseb.
nisem mu mogel pomagati, čeprav sem videl, kako ga jemlje
5.
delati, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom;
sprejemati
:
a)
navadno s prislovnim določilom:
v podjetju spet jemljejo nove delavce
;
na tej šoli bodo jemali le odlične učence
/
takih fantov ne jemljejo v svojo družbo
/
jemati abonente na hrano in stanovanje
;
jemati absolvente v službo
b)
z oslabljenim pomenom,
z glagolskim samostalnikom:
po prvem bodo spet jemali v čiščenje
;
jemati čevlje v popravilo
/
jemati kaj v obravnavo, pretres
obravnavati kaj
;
jemati okoliščine v poštev
upoštevati jih, računati z njimi
//
delati, da pride kdo z osebkom v kak odnos:
pogostoma so jo jemali za botro
;
bajtarske sinove so takrat jemali za hlapce
/
knjiž.
jemati koga v zakon
poročati se s kom
;
jemali so jih za žene
se poročali z njimi
6.
s prislovnim določilom
delati, da pride kaj z določenega mesta:
jemati z loparjem kruh iz peči
;
jemati opeko s strehe, verižico z vratu
/
spomladi jemljejo repo iz jame
//
delati, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom:
zaradi revščine so morali jemati otroke iz šol
/
jemati obleko iz čiščenja, prtljago iz garderobe
/
jemati denar iz obtoka
;
zaradi poostrene cenzure so začeli jemati s programa najboljša
dela
7.
s prislovnim določilom
oskrbovati se iz kakega vira:
denar za plače so jemali iz dotacij
;
jemati izraze iz živega govora
;
rastlina jemlje hranilne snovi iz zemlje
črpa, dobiva
;
ekspr.
le kje bo jemal, da bo vse vrnil
;
od kod jemlje dobro voljo, da se zmeraj smeje
/
celo leto je jemal zelenjavo pri nas, pa je še ni plačal
;
pog.:
knjige jemlje v knjižnici
si izposoja
;
kavo jemlje zmeraj v isti trgovini
kupuje, nabavlja
8.
pog.,
z oslabljenim pomenom
delati kaj za predmet dela:
pri čiščenju je jemala preveč tal, da bi delo temeljito opravila
;
kosci so jemali vsakič po četrt travnika
/
tekla je po stopnicah in jemala po dve hkrati
preskakovala
//
v zvezi z
za
uporabljati
,
imeti
:
za osnovo jemlje grob material
;
za svoje slike jemlje vedno le motive iz narave
//
predelovati (pri pouku), obravnavati:
pri zgodovini jemljejo preseljevanje narodov
;
tega še niso jemali
/
šol. žarg.
jemati naprej
obravnavati novo snov
9.
s prislovnim določilom načina
imeti določen odnos do česa:
tega opozorila ne smete jemati za šalo
;
ekspr.
njegove besede jemljejo za čisto resnico
;
jemati kaj resno, tragično
;
jemati njegovo odločitev kot nespremenljivo dejstvo
/
jemati pravo kot skupek predpisov
/
jemati koga za zgled
10.
delati, da pride kaj v telo:
jemlje tablete proti glavobolu
;
zdravilo jemljite v predpisani količini
;
jemati kapljice
uživati jih
/
jemati kapljice za oči
kapati si jih v oči
11.
z oslabljenim pomenom,
z glagolskim samostalnikom
izraža dejanje, kot ga določa samostalnik:
jemati mero za zavese
;
star.
jemati slovo (od koga, česa)
poslavljati se
●
pog.,
ekspr.
vse jemlje hudič, vrag
vse propada
;
ekspr.
nenavadna lepota jim je jemala dih
zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti
;
pog.,
ekspr.
stroji so jemali konec na dežju
se kvarili, uničevali
;
pog.,
ekspr.
čisto sam konec jemlje
umira
;
pog.
avtobus jemlje potnike na vseh postajah
se ustavlja, da potniki vstopijo
;
to drevo jemlje preveč prostora
zavzema
;
pog.
jemal je ure iz angleščine
zasebno se je je učil
;
pog.
močna svetloba mu je jemala vid
ga je slepila
;
besede mi je jemal z jezika, iz ust
govoril je prav to, kar sem hotel govoriti jaz
;
ekspr.
njenega imena ne smeš jemati na jezik
omenjati, izgovarjati
;
ekspr.
jemati koga na muho, na piko
imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja
;
ekspr.
jemati krivdo, odgovornost nase
biti pripravljen sprejeti (vse) posledice svoje ali tuje krivde
;
ekspr.
jemljem na znanje
izraža informiranost o stvari, ki se obravnava
;
star.
delal se je, kakor da ga ne jemlje v mar
se ne meni zanj
;
ekspr.
očeta je redkokdaj jemal v misel
ga omenjal, se ga spominjal
;
to knjigo je večkrat jemal v roke
jo prebiral, bral
;
ekspr.
z žalostjo jemljem pero v roke
začenjam pisati, pišem
;
jemati koga v varstvo, zaščito (pred kom, čim)
braniti ga, varovati ga
;
ekspr.
jemlje resnico v zakup
misli, da jo samo on pozna
;
jemati rezultate ankete s pridržkom
ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma
;
v službi ima toliko dela, da ga jemlje tudi domov
da dela za službo tudi doma
;
nižje pog.
jaz bom pel naprej, ti boš pa jemal čez
z višjim glasom spremljal melodijo
;
pog.
jemati (zanke) dol
snemati
;
pog.
jemati besedo nazaj
preklicevati obljubo, sklep, izjavo
;
pog.
kupljenih stvari v tej trgovini ne jemljejo nazaj
ne zamenjujejo, ne sprejemajo
;
pog.
previsoko jemlješ
poješ, igraš previsoke tone
;
zastar.
sod je jemal dobrih petdeset litrov
meril, držal
;
knjiž.
jemati si ženske
imeti z njimi spolne odnose
;
pog.
to si preveč jemlje k srcu
zaradi tega se preveč žalosti, vznemirja
jemáti se
ekspr.,
s prislovnim določilom
pojavljati se, prihajati:
le od kod se jemlje toliko ljudi
;
knjiž.
beli oblaki so se jemali izza gora
jemáje
:
opekla se je, jemaje kruh iz peči
jemljóč
-a -e
knjiž.
:
gledal ga je skrivaj, jemljoč denar iz žepa
;
pamet jemljoča novica
jemljáj
-a
m
(
ȃ
)
knjiž.
enkraten sprejem česa pri uživanju:
dva jemljaja zdravila
jémnasta
in
jèmnasta
medm.
(
ẹ̑; ȅ
)
star.
jej
,
jedet
:
jemnasta, kako je bilo hudo
/
jemnasta, kako lepa je na sliki
jén
-a
m
(
ẹ̑
)
denarna enota Japonske:
dati letno več milijonov jenov za žrtve atomske bombe
//
kovanec v vrednosti te enote:
srebrni jeni
jénjati
-am
dov.
(
ẹ̄
)
star.
nehati
1
,
prenehati
:
jenjati govoriti, peti, žvečiti
/
bolečine so jenjale
/
težko je ugotoviti, kje se jenja ena hiša in začne druga
konča
jenjávati
-am
nedov.
(
ȃ
)
star.
nehavati
,
ponehavati
:
burja jenjava
;
vročina jenjava
jenjeváti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
star.
nehavati
,
ponehavati
:
veter jenjuje
jénki
-ja
m
(
ẹ̑
)
slabš.
1.
v neameriškem okolju
Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil:
odpor proti jenkijem
2.
v južnih deželah Združenih držav Amerike
prebivalec severnih dežel Združenih držav Amerike:
priseljeni jenkiji
jénkijevski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
jenkijski
:
jenkijevske lastnosti
jénkijski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
v neameriškem okolju
nanašajoč se na jenkije:
jenkijske navade
/
jenkijska politika
jénski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na Jeno:
jenska univerza
/
jenska posoda
posoda iz jenskega stekla
;
jensko steklo
steklo, odporno proti visoki temperaturi in kemičnim vplivom
jénštrle
-a
m
(
ẹ́
)
nekdaj
tlak iz apna in peska:
v veži so imeli še jenštrle
jêr
-a
m
(
ȇ
)
jezikosl.
trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk, mehki
znak:
označevati mehkost soglasnika z jerom
//
samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
jéra
in
Jéra -e
ž
(
ẹ̑
)
ekspr.,
v zvezi
mila jera
in
mila Jera
malodušen, neodločen človek:
domovina potrebuje junakov, ne pa milih jer
;
drži se kakor mila jera
ima malodušen, neodločen izraz
/
kot psovka
zakaj se pa niste uprli, mile jere
//
kdor (rad) joka:
ti otroci so mile jere
jerálnik
-a
m
(
ȃ
)
les.
orodje, s katerim se les prižaguje, žaga poševno na vzdolžno os:
žagati ob jeralniku
jerán
in
jeràn -ána
m
(
ȃ; ȁ á
)
les.
dleto s poševnim rezilom:
z jeranom dolbsti les
jeránovec
-vca
m
(
ȃ
)
pristaš Jeranovih kulturnih in moralnih nazorov:
boj s prvaki in jeranovci
jérati
-am
nedov.
(
ẹ̑
)
les.
prižagovati, žagati poševno na vzdolžno os:
čeliti in jerati les
jérbas
-a
m
(
ẹ́
)
okrogla košara z ravnim dnom in navadno z majhnima ročajema:
dati jerbas na glavo
;
plesti jerbase
;
nesti koscem zajtrk v jerbasu
;
jerbas češenj
jérbašček
-čka
m
(
ẹ́
)
manjšalnica od jerbas:
pospraviti šivanje v jerbašček
;
poln jerbašček kruha
jeréb
-a
m
(
ẹ̑
)
zool.,
v zvezah:
gozdni jereb
rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia
;
skalni jereb
sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih
predelih, Alectoris graeca
jerébar
-ja
m
(
ẹ̑
)
lov.
lovec na gozdne jerebe:
izkušen jerebar
jerebíca
-e
ž
(
í
)
rjavkasta ptica z rdeče rjavo liso na prsih, ki živi na polju in
travnikih:
jerebica crlika
;
či či, se sklicujejo jerebice
;
loviti jerebice
♦
lov.
kita jerebic
;
zool.
snežna jerebica
ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela;
belka
jerebíčar
-ja
m
(
ȋ
)
agr.
nizki fižol s sivkasto belimi, rdeče pisanimi zrni;
prepeličar
:
koks in jerebičar
jerebíčarka
-e
ž
(
ȋ
)
vet.
kokoš jerebičaste barve:
jerebičarke in bele kokoši
jerebíčast
-a -o
prid.
(
í
)
podoben jerebici:
jerebičasta barva
♦
vet.
jerebičasta štajerka
jerebíčica
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od jerebica:
jerebica in jerebičice
/
kot nagovor
no, jerebičica, z nami boš morala
jerebíčji
-a -e
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na jerebice:
jerebičje jajce, meso
/
ptica jerebičje velikosti
jerebíčka
-e
ž
(
í
)
1.
manjšalnica od jerebica:
mlade jerebičke
2.
ekspr.
drobno, ljubko dekle:
najbolj mi je všeč tistale jerebička
/
kot nagovor
kam greš, jerebička
jerebíka
-e
ž
(
í
)
drevo ali grm s pernatimi listi ali njegove živo rdeče jagode v
kobulih:
cvetoča jerebika
;
jerebike v sladkorju
jerebíkov
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na jerebiko:
jerebikov les
;
jerebikove jagode
/
jerebikovi zobotrebci
jerebíkovec
-vca
m
(
í
)
1.
jerebika
:
nasaditi jerebikovce za okras
2.
zlasti v ruskem okolju
žganje ali liker iz jerebik:
čašica jerebikovca
jerebikovína
in
jerebíkovina -e
ž
(
í; í
)
jerebikov les:
zlepiti plasti figovega lesa in jerebikovine
jeremijáda
tudi
jeremiáda -e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
spis, pesem, v kateri se pretirano toži, tarna:
nihče ne bere njegovih dolgoveznih jeremijad
//
tožba
,
tarnanje
:
prenehati z jeremijadami
;
jeremijade o vsakdanjih težavah
jerí
-ja
m
(
ȋ
)
jezikosl.
devetindvajseta črka ruske ali ustrezna črka staroslovanskih azbuk:
napisati, prebrati jeri
//
samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje:
izenačenje ija in jerija
jeríča
-e
ž
(
í
)
nar. zahodno
bodičasta lupina okrog ploda;
ježica
:
kadar pade jeriča na tla, se prekolje in iz nje skoči kostanj
jerihónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na mesto Jeriho:
jerihonske razvaline
●
jerihonske trobente
po bibliji
trobente, ki so imele tako močen glas, da se je zrušilo obzidje
Jerihe
;
ta pa ima glas kot jerihonske trobente
zelo močen
♦
bot.
jerihonska roža
rastlina puščavskih tal, katere listi in vejice se ob suši zvijejo
v kroglasto obliko, Anastatica hierochuntica
jerína
-e
ž
(
í
)
geogr.
jerovica
:
Istro pokriva jerina
jêrmen
-éna
m
,
mn. stil.
jerména
s
(
é ẹ́
)
1.
trak z zaponko, navadno usnjen:
odpel je jermene in snel sedlo
;
prišiti jermene k nahrbtniku
;
zapeti, zategniti jermen
;
narediti luknjice v jermen
/
čeladni jermen
s katerim se pripne čelada
;
čelni jermen
ki se daje na čelo
;
čezramni jermen
;
pasji jermen
na katerem se vodi pes
;
jermen za hlače
ki drži hlače v pasu
//
ozek trak iz usnja sploh:
rezati jermene
;
splesti bič iz jermenov
;
prevezati z jermenom
;
jermen za brušenje britve
/
kupiti nove jermene za čevlje
usnjene vezalke
●
ekspr.
ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta
z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal
2.
trak iz usnja ali iz močnega materiala s sklenjenima koncema, ki
prenaša vrtenje:
jermen gladko teče
;
mazati, napeti, sešiti, sneti, speti jermen
;
nadeti, natakniti jermen na jermenico
;
konopnen, usnjen jermen
/
gonilni
ali
pogonski jermen
ki prenaša vrtenje z jermenice na jermenico
♦
lov.
sledni jermen
dolg pasji jermen, ki se uporablja pri iskanju obstreljene divjadi
s psom
;
teh.
členasti jermen
narejen iz spetih koščkov usnja
;
dovajalni jermen
za dovajanje obdelovanih predmetov v stroj
;
klinasti jermen
ki ima trapezast prerez
;
ploščati jermen
ki ima nizek in širok pravokoten prerez
;
vet.
podrepni jermen
ki se namesti vprežni živini pod rep
jerménar
-ja
m
(
ẹ̑
)
1.
izdelovalec jermenov:
torbarji in jermenarji
2.
nav. mn.,
pog.
obuvalo z jermeni:
bil je v kratkih hlačah in z jermenarji na nogah
jermenárna
-e
ž
(
ȃ
)
delavnica za izdelovanje jermenov:
ob steni jermenarne so bili razvrščeni biči, uzde in stremena
jerménarski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na jermenarje ali jermenarstvo:
jermenarski nož
/
jermenarski pomočnik
/
jermenarska obrt
jerménarstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
jermenarska obrt:
propadanje jermenarstva
jerménast
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
ki je iz jermenov:
jermenaste sandale
/
jermenasti korobač
♦
anat.
jermenasta mišica
mišica, ki je po obliki podobna jermenu
jerménček
-čka
m
(
ẹ̑
)
manjšalnica od jermen:
zapeti jermenček
;
oblečen je bil v uniformo s številnimi jermeni in jermenčki
/
kupiti nov jermenček za uro
jerménec
-nca
m
(
ẹ̑
)
jermenček
,
jermen
:
zadrgniti čevlje z jermenci
;
jermenci in elastika za fračo
jermeníca
-e
ž
(
í
)
strojn.
kolo na gredi, po katerem teče jermen:
jermenica se vrti
;
lesena jermenica
;
premer, širina jermenice
/
gnana jermenica
;
gonilna jermenica
;
jalova jermenica
ki se prosto vrti na gredi
;
klinasta jermenica
s trapezastimi žlebovi za klinasti jermen
jermeník
-a
m
(
í
)
lov.
kovinski obroček na lovski puški, na katerega se pripne jermen:
jerménje
-a
s
(
ẹ̑
)
več jermenov, jermeni:
popravljati jermenje pri uzdi
/
brnenje strojev in enakomeren tek jermenja
/
trgovati s tehničnim jermenjem
♦
teh.
transmisijsko jermenje
jerménji
-a -e
(
ẹ̑
)
pridevnik od jermen:
jermenja zanka
jerménski
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na jermen:
jermenski šivi so popustili
♦
teh.
jermensko gonilo
gonilo, ki ga sestavljajo jermenice in jermeni
;
jermenski prenos
prenos, pri katerem se prenaša vrtenje z jermeni
;
usnj.
jermensko usnje
usnje za pogonske jermene
jérob
-a
m
(
ẹ̄
)
star.
varuh
,
skrbnik
:
imeti jeroba
;
postaviti siroti jeroba
;
skrben jerob
/
biti za jeroba
/
iron.
izpregledali bodo in spoznali .. da je čas porušiti plotove, ki so
jih postavili človeku duhovni in posvetni jerobi
(I. Cankar)
jerobováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
star.
biti varuh, skrbnik:
jerobovati otroku
;
pren.,
ekspr.
niso hoteli, da bi jim jeroboval birokratski režim
jérobski
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
star.
varuški
,
skrbniški
:
jerobske dolžnosti
jérobstvo
-a
s
(
ẹ̄
)
1.
star.
varuštvo
,
skrbništvo
:
sprejeti jerobstvo
2.
ekspr.,
navadno s prilastkom
samovoljno nadzorstvo:
znanost se upira državnemu jerobstvu
;
drama je protest proti vsakemu duševnemu jerobstvu
jérovica
-e
ž
(
ẹ́
)
geogr.
rodovitna rdeče rjava prst na krasu:
na dnu vrtač se nabira jerovica
jersey
in
džêrsi -ja
[
džêrsi
]
m
(
ȇ
)
zelo mehka, raztegljiva pletenina iz volne ali umetnih vlaken:
obleka, srajca iz jerseyja
;
v prid. rabi:
jersey kostim
♦
vet.
jersey pasma
pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim
odstotkom tolšče
;
jersey govedo
govedo jersey pasme
jêruš
-a
m
(
ȇ
)
nar.
umetno žganje iz špirita in vode:
diši po jerušu
;
cenen jeruš
Jerúzalem
-a
m
(
ȗ
)
ekspr.,
v zvezi
ti si edini tujec v Jeruzalemu
edini, ki ne ve za ta dogodek, novico:
jeruzalémčan
-a
m
(
ẹ̑
)
vino z Jeruzalema v Slovenskih goricah in okolice:
jeruzalemčan in ljutomerčan
jêsen
1
-éna
m
(
é ẹ́
)
visoko gozdno drevo s pernatimi listi in trdim lesom:
košati jeseni
/
pog.
pohištvo iz jesena
jesenovega lesa
♦
bot.
mali jesen
z belimi cveti, Fraxinus ornus
;
veliki jesen
z golimi cveti, Fraxinus excelsior
jesén
2
-i
ž
,
tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi
jésen
(
ẹ̑
)
1.
del leta med poletjem in zimo:
bila je jesen, ko se je to zgodilo
;
stavba mora biti zgrajena do jeseni
;
od jeseni ne piše
;
vrnil se bo na jesen
ob koncu poletja ali v začetku jeseni
;
pospravljati pridelke v jeseni
;
deževna, meglena jesen
;
pooseb.
jesen deli svoje darove
/
zgodilo se je lansko jesen,
knjiž.
lanske jeseni
♦
astron.
astronomska jesen
doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata
//
za ta del leta značilno stanje narave:
v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen
;
zgodnja jesen
/
zunaj je jesen
jesensko vreme
;
pren.,
knjiž.
v njihovih srcih je jesen
2.
ekspr.,
s prilastkom
doba upadanja življenjske moči:
usojena mu je bila prezgodnja jesen
/
jesen življenja
jesénček
1
-čka
m
(
ẹ́
)
manjšalnica od jesenec:
čez zimo so jesenčki lepo zrasli
jesénček
2
-čka
m
(
ẹ̑
)
bot.
dišeča rastlina z rožnatimi cveti v stoječih grozdih, ki raste po
sončnih pobočjih, Dictamnus:
jesénec
-nca
m
(
ẹ́
)
jeseni rojena žival, zlasti prašič:
kupil je par jesencev
jeséni
prisl.
(
ẹ̑
)
v jesenskem času:
jeseni ni bilo cementa
;
jeseni ti pošljemo grozdja
;
lani jeseni je zbolel
jeseníšče
-a
s
(
í
)
astron.
točka na ekliptiki, v kateri je Sonce ob začetku astronomske jeseni:
ugotoviti jesenišče
;
Sonce je v jesenišču
jeseníti se
-ím se
nedov.
(
ī í
)
nav. 3. os.,
knjiž.
prehajati iz poletja v jesen:
leto se jeseni
;
brezoseb.
jeseni se
jesénje
-a
s
(
ẹ̑
)
jesenovo drevje:
vrane posedajo na visokem jesenju
jesénka
-e
ž
(
ẹ́
)
agr.
jesenska hruška:
poletne vrste in jesenke
jesénov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na jesen
1
:
jesenov les
;
jesenove veje
/
jesenov cepec
jesénovec
-vca
m
(
ẹ́
)
vrtn.
parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi;
pajesen
jesenovína
-e
ž
(
í
)
jesenov les:
uporaba jesenovine za smuči
jesénovje
-a
s
(
ẹ́
)
jesenovo drevje:
barve bukovja in jesenovja
jesénovka
1
-e
ž
(
ẹ́
)
palica iz jesenovega lesa:
udarjati z jesenovko
jesénovka
2
-e
ž
(
ẹ́
)
vrtn.
okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti,
Polemonium caeruleum:
jesénski
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
1.
nanašajoč se na jesen
2
:
lep jesenski dan
;
jesenski meseci
/
pisani jesenski gozdovi
;
nastopilo je jesensko deževje
/
jesenski pridelki
;
jesenske cvetlice
;
jesenska setev
/
(jesenski) podlesek
trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet
;
jesenska hruška
;
jesenska žival
rojena v jeseni
;
jesenska jabolka
jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni
/
jesenski čas
//
nav. ekspr.
značilen za jesen:
sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme
/
blago v jesenskih barvah
rumenih, rjavih
;
jesensko deževje
dolgotrajno in enakomerno
/
pesn.
jesenske misli
2.
ekspr.
ostarel
,
prileten
:
bila je že precej jesenska
♦
agr.
jesenski dosevek
;
astron.
jesensko enakonočje
enakonočje 23. septembra
;
bot.
jesenski jurček
užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis
;
jesenski svišč
gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in
modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea
;
jesensko resje
grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v
socvetjih; jesenska vresa
;
čeb.
jesensko krmljenje čebel
krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane,
kolikor je potrebujejo za čez zimo
;
gozd.
jesenski les
gostejša plast lesa v letnici; pozni les
;
šol.
jesenski (izpitni) rok
(izpitni) rok ob začetku šolskega leta
jesénsko
prisl.
:
jesensko hladne sape
;
jesensko oblečen
jesénščak
-a
m
(
ẹ́
)
agr.
ozimni lan:
sejati jesenščak
jeséter
-tra
m
(
ẹ́
)
velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke:
loviti jesetre
;
kaviar iz iker jesetrov
jesetrína
-e
ž
(
í
)
jesetrovo meso:
postreči z jesetrino
jesétrov
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
nanašajoč se na jesetre:
jesetrov hrbet
/
jesetrovo meso
jésih
-a
m
(
ẹ́
)
1.
nižje pog.
kis
:
kupiti jesih
;
drži se, kot bi pil jesih
nakremženo, neprijazno
2.
nar. koroško
pogostitev navadno teden dni po svatbi:
oskrbeti jesih
jésihar
-ja
m
(
ẹ̑
)
nekdaj
prodajalec kisa:
jesiharji iz Čičarije
;
pog.
vpije kot jesihar
zelo
jésihast
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
zastar.
kisel
,
nerazpoložen
:
biti jesihaste volje
jesíka
-e
ž
(
í
)
bot.
trepetlika
:
jesika s trepetajočimi listi
jésti
jém
nedov.
,
2. mn.
jéste,
3. mn.
jedó
tudi
jêjo; jêj
in
jèj jêjte; jédel jédla,
stil.
jèl jéla
(
ẹ́
)
1.
dajati hrano, jed v usta in požirati:
sedel je pri mizi in jedel
;
jesti jabolko, juho
;
večerjo so jedli brez besed
večerjali so
;
iti jest
;
poklicati jest
;
začeti jesti
;
jesti hitro, hlastno, s tekom
/
bolnik že je in pije
;
po kosilu navadno jedo kompot
;
od skrbi ne je, ne more jesti
;
dosti, rad, zmerno je
;
ekspr.
je za tri
zelo dosti
;
star.
je kot mlatič
z velikim tekom
;
je kot ptiček
zelo malo
;
je kot volk
hlastno; z velikim tekom
;
drugega ne dela, kot je in spi
;
suh je, kot bi nič ne jedel
zelo je suh
/
jesti iz sklede
zajemati jed iz (skupne) sklede
;
jesti z rokami
z rokami prijemati jed in jo dajati v usta
;
jesti z vilicami, z žlico
z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta
;
ranjenec ni mogel sam jesti
ni si mogel sam dajati hrane v usta
/
v nedoločniku:
dal mu je jesti
hrane, jedi
;
prositi, vzeti si jesti
/
pog.
ona je preveč tablet
uživa
/
rad bi kaj jedel
♦
gost.
jesti po naročilu
jedi po naročilu
//
nepreh.
dobi(va)ti obrok(e) hrane:
konji danes še niso jedli
;
jesti trikrat na dan
/
jesti doma, v menzi
;
pri njih je jedel zastonj
2.
preh.
uporabljati, imeti za hrano, jed:
govedo je rastlinsko hrano
;
v nekaterih deželah jedo celo mačke
;
nekaterih gob ne smete jesti
/
živali se je poznalo, da je jedla deteljo
;
jedli so pretežno krompir
;
jedo premalo sadja in zelenjave
/
za kosilo bodo jedli štruklje
3.
z grizenjem uničevati:
gosenice jedo repo
;
uši so začele jesti vrtnico
/
rja jé železo
razjeda
;
voda jé zemljo
izpodjeda, odnaša
//
ekspr.
porabljati
,
zmanjševati
:
nizke amortizacije jedo osnovni kapital
;
neprestana skrb mu je moči
/
papir na oknih je jedel svetlobo
4.
povzročati neprijeten, pekoč občutek;
gristi
:
prah ga jé
;
rese so ga začele jesti
/
bolhe me jedo
pikajo
//
ekspr.
vznemirjati
,
mučiti
:
samota ga jé
;
brezoseb.
jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
●
nizko
že dolgo ga jedo črvi
je mrtev
;
star.
jesti komis
biti pri vojakih
;
ekspr.
jesti bel(i), črn(i) kruh
živeti v izobilju, pomanjkanju
;
ekspr.
jé njegov kruh
on mu daje sredstva za življenje
;
ekspr.
dober sir lahko jeste samo v Franciji
kupite, dobite
;
ekspr.
tak je, da bi z roke jedel
zelo je krotek, ubogljiv
;
ekspr.
na gostiji se je jedlo z veliko žlico
dobro in obilno
;
niso imeli kaj jesti
bili so brez hrane, živeža
;
nižje pog.
kaj bo danes za jesti
kaj bomo danes jedli
;
pog.
imate kaj za jesti
hrane, jedi (zame)
;
preg.
kdor ne dela, naj ne je
jedóč
-a -e:
bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal
jéstnik
-a
m
(
ẹ̑
)
nar.,
nekdaj
večja lesena skleda, iz katere skupno jedo pastirji:
Na vedrniku so stale golide .. in jestnik
(F. Bevk)
jestvína
-e
ž
(
í
)
nav. mn.
živilo, ki se uporablja za jed:
diši po jestvinah
;
košara z jestvinami in pijačo
/
hladne jestvine
jedi
;
trgovina z jestvinami
z živili
jestvínar
-ja
m
(
ȋ
)
knjiž.
trgovec z jestvinami, špecerist:
jestvinar in pek
jestvínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na jestvino:
jestvinski boni
/
jestvinska trgovina
jèš
[
jəš
]
medm.
(
ə̏
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
ješ, kako to piha
/
ješ, kaj bo pa zdaj
jéša
-e
ž
(
ẹ́
)
nar.
ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarevajo kosi kovine
pred kovanjem;
kovaško ognjišče
:
žarenje oglja na ješi
;
vroč ko ješa
jéšč
-a -e
tudi
--
prid.
(
ẹ̑ ẹ́
)
ki rad jé:
ješči otroci
;
fant je ješč
;
ješča žival
jéšča
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
med.,
vet.
napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju:
bruhati ješčo
;
črevesna, želodčna ješča
2.
nar.
hrana
,
jed
:
nositi ješčo oračem
jéšče
-a
s
(
ẹ́
)
med.,
vet.
ješča
:
v želodcu je dosti ješča
jéščec
-a
[
ješčəc
]
m
(
ẹ̑
)
nar.
kdor (rad) dosti jé;
jedec
:
Pojedel sem ga [kruha] največ jaz, ker Barbarič ni bil velik ješčec
(F. Godina)
jéščen
-čna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
ješč
:
kljub starosti je bila še zelo ješčna
jéščnost
-i
ž
(
ẹ́
)
lastnost ješčega človeka ali živali:
čuditi se otrokovi ješčnosti
;
po ješčnosti znana pasma
/
prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost
tek
/
količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov
jéščost
-i
ž
(
ẹ́
)
ješčnost
:
bilo ga je sram pokazati svojo ješčost
ješíva
-e
ž
(
ȋ
)
judovska verska šola:
študij je končal v budimpeštanski ješivi
jéšprenj
-a
in
jêšprenj -énja
m
(
ẹ́; é ẹ́
)
oluščena ječmenova zrna:
dati ješprenj v klobase
;
napraviti ješprenj iz ječmena
/
v juhi je plaval le kak ješprenj ali fižol
/
skuhati ješprenj
;
ješprenj s prekajeno svinjsko kračo
ješprénjček
-čka
m
(
ẹ̑
)
ekspr.
manjšalnica od ješprenj:
ni marala jesti ješprenjčka
jéti
1
-ja
m
(
ẹ̑
)
domnevno bitje, ki živi na Himalaji:
dvomiti o obstoju jetija
jéti
2
jámem
dov.
, jêmi jemíte
in
jámi jamíte; jél;
nam.
jét
in
jèt
(
ẹ́ á
)
star.,
navadno sedanji čas ali kot deležnik na -l
začeti
,
pričeti
:
odpre knjigo in jame brati
;
počasi so se jeli odpravljati
;
jelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili
jétičen
-čna -o
prid.
(
ẹ́
)
1.
ki ima jetiko:
jetičen človek
;
jetična žival
/
jetična rdečica na licih
2.
ekspr.
šibek
,
slaboten
:
jetična drevesca
;
jetično zelenje
/
to je jetičen spis
jétičnica
-e
ž
(
ẹ́
)
nav. ekspr.
jetična ženska:
zamolkli glas jetičnice
jétičnik
-a
m
(
ẹ́
)
1.
nav. ekspr.
jetičen človek:
pokašljevanje jetičnikov
2.
bot.
rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika,
Veronica:
ob stezi so rasli jetičnik in koprive
jétičnost
-i
ž
(
ẹ́
)
stanje jetičnega:
ugotavljati jetičnost goveda
jétika
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami:
dobiti jetiko
;
cepiti proti jetiki
;
umreti, zboleti za jetiko
;
zatirati jetiko pri govedu
/
hitra jetika
za katero bolnik umre v kratkem času
●
pog.,
ekspr.
ima ta lačno jetiko
zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu
suh
;
ekspr.
moja denarnica ima jetiko
neprestano mi primanjkuje denarja
//
zastar.,
navadno s prilastkom
taka bolezen kakega organa sploh;
tuberkuloza
:
ima kostno jetiko
2.
slabš.
suh, slaboten človek, navadno siten:
videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala
/
kot psovka
kaj zabavljaš, jetika
jetníca
-e
ž
(
í
)
nav. ekspr.
ženska, ki ji je odvzeta prostost:
stražiti jetnice
jetníčar
-ja
m
(
ȋ
)
zastar.
kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje;
paznik
:
vzeti v službo nove jetničarje
;
opravljati službo jetničarja
jetníčarka
-e
ž
(
ȋ
)
zastar.
ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje;
paznica
:
neprijazna jetničarka
jetník
-a
m
(
í
)
nav. ekspr.
oseba, ki ji je odvzeta prostost:
dati jetnikom prostost
;
odpeljati jetnika na zaslišanje
;
pogovarjanje jetnikov v celici
/
spustiti drobnega jetnika iz kletke
/
star.
vojni jetnik
vojni ujetnik
;
pren.
človek je jetnik navad
♦
pravn.
jetnik
do 1930
kdor prestaja kazen ječe ali težke ječe
jetníški
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na jetnike:
jetniške barake, celice
/
progaste jetniške obleke
/
jetniški paznik
do 1945
paznik v kaznilnici ali sodnem zaporu
jetníšnica
-e
ž
(
ȋ
)
1.
stavba, v kateri so jetniki:
grad je bil med vojno jetnišnica
2.
do 1945
stavba na sedežu okrožnih sodišč, v kateri so sodni zapori:
jetnišnice in kaznilnice
jetníšničen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na jetnišnico:
mrzli jetnišnični zidovi
/
jetnišnični red
jetníštvo
-a
s
(
ȋ
)
stanje, življenje jetnika:
v knjigi popisuje svoje jetništvo
/
star.
vojno jetništvo
vojno ujetništvo
;
pren.
hotel se je znebiti domačega jetništva
jétra
jéter
s
mn.
(
ẹ́ ẹ̑
)
velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki
izloča žolč:
zboleti na jetrih
;
človeška, živalska jetra
;
ima raka na jetrih
/
zrezati jetra na rezine
;
kupiti goveja, telečja jetra
/
pražena jetra
●
ekspr.
pozna ga do jeter
pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe
;
pog.,
ekspr.
iti na jetra
dražiti, povzročati nejevoljo
;
ekspr.
ima bela jetra
je zelo trdoživ
♦
med.
ciroza jeter
jétrca
jétrc
s
mn.
(
ẹ́ ẹ̑
)
nav. ekspr.
manjšalnica od jetra:
velikost jetrc pri piščancu
/
kupiti telečja jetrca
/
porcija praženih jetrc
jetrénka
-e
ž
(
ẹ̄
)
min.
cinober, ki vsebuje še organske snovi:
kopati jetrenko
jétrn
-a -o
prid.
(
ẹ̑
)
nanašajoč se na jetra:
jetrni obseg
/
jetrne bolezni, funkcije
/
med. žarg.
jetrna dieta
dieta za bolne na jetrih
/
jetrna pašteta
/
tapete jetrne barve
♦
anat.
jetrni krvni obtok
del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi jetra
;
gastr.
jetrni riž
rižu podobna jušna zakuha iz jeter, jajc in moke
;
jetrna klobasa
klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter
;
med.
jetrna ciroza
jétrnica
-e
ž
(
ẹ̑
)
klobasa z nadevom zlasti iz riža ali kaše in jeter:
delati jetrnice
;
krvavice in jetrnice
jétrnik
-a
m
(
ẹ̑
)
zimzelena rastlina s trokrpimi listi in modrimi cveti:
jetrnik in vetrnice
jetrnják
-a
m
(
á
)
nav. mn.,
bot.
mahovi z dvoredno olistanimi ali ležečimi, listom podobnimi stebli,
Hepaticae:
vrste jetrnjakov
;
jetrnjaki in glive
jétrva
-e
ž
(
ẹ̑
)
zastar.
žena moževega brata;
svakinja
:
obiskati jetrvo
jet set
jet seta
[
džêt sêt
]
m
(
ȇ, ȇ
)
skupina bogatih ljudi, ki pogosto potuje in navadno živi zelo
razkošno:
prebiti se v mednarodni jet set
;
svet glamurja in jet seta
jéz
1
-a
m
(
ẹ̑
)
zool.
večja sladkovodna riba z močno sploščenimi bleščečimi boki, Leuciscus
idus:
loviti jeze na umetno muho
jéz
2
-a
in
-ú
m
,
mn.
jezôvi
stil.
jézi
(
ẹ̑
)
naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo:
delati jezove na reki
;
voda teče čez jez
;
betonski jez
;
jez pri elektrarni
/
ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi
nasipi, pregradami
/
utoniti v jezu
v vodi ob jezu
//
knjiž.
ovira
,
zapreka
:
te dežele so bile jez proti turški ekspanziji
/
razum postavlja jezove čustvu
●
ekspr.
šele doma se mu je odprl jez zgovornosti
je spet postal zgovoren
jéza
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
močno kratkotrajno čustvo, ki povzroča napadalne težnje:
ob pogledu na njihovo prizadetost ga je jeza kmalu minila
;
jeza ga obide, se mu poleže, ga premaga, ga prevzame
;
ekspr.
jeza ga grabi, se mu izkadi, mu kopni, ga lomi, se mu ohladi, ga
popade, mu prekipi, ga prime, ga razganja
;
premagati, zadrževati jezo
;
knjiž.
brzdati, dušiti jezo
;
ekspr.
hladiti si jezo s psovkami
;
ekspr.
potlačiti, požreti jezo
;
pusti ga, sicer ga boš spravil v jezo
;
ekspr.
onemogla, slepa jeza
;
izbruh jeze
;
bled od jeze
;
ekspr.
je ves zelen od jeze
;
ekspr.
pograbila ga je taka jeza, da bi vse razbil
/
govoriti brez jeze
;
raztrgati pismo od jeze
;
ekspr.
jokati, peniti se, pihati od jeze
;
pog.,
ekspr.
kar požrl bi se od jeze
;
ekspr.
na vso jezo se ga je napil
;
v jezi kaj narediti, reči
;
z jezo delati
jezno, nejevoljno
/
tedaj ga je popadla jeza: Dovolj vas imam
//
ekspr.
kar je posledica takega čustva:
čutiti gospodarjevo jezo
;
braniti otroka pred očetovo jezo
2.
nav. ekspr.
negativen, odklonilen odnos:
kazati jezo
;
prizadeval si je potolažiti njihovo jezo
;
s to odločitvijo si je nakopal jezo domačih
/
hiral je v jezi do sina, na otroke
;
razšla sta se v jezi in sovraštvu
;
pren.,
knjiž.
jeza usode
3.
knjiž.,
ekspr.
silovitost
,
divjost
:
jeza valov
●
ekspr.
jeza govori iz njega
njegovo govorjenje, ravnanje kaže, da je jezen
;
ekspr.
dati duška svoji jezi
sproščeno izraziti svojo jezo
;
ekspr.
hladiti si jezo na kom, nad kom
z neprijaznim govorjenjem, ravnanjem s kom si pomirjati,
zmanjševati jezo
;
ekspr.
kuhati jezo na koga
biti jezen nanj
;
ekspr.
stresti, zliti jezo na koga, nad kom
zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
;
star.
s sosedovimi so si v jezi
so sprti
;
nar.
babja jeza
babje pšeno
;
pog.
je hitre, nagle jeze
se hitro razjezi, razburi
;
ekspr.
ob taki surovosti ga je popadla sveta,
star.
pravična jeza
pokazal je upravičeno ogorčenje, odpor
;
šalj.
jeza škoduje lepoti
♦
rel.
dan jeze
sodni dan
jézast
-a -o
prid.
(
ẹ́
)
jezljiv
,
jezav
:
jezast pijanec
jezàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
1.
ki se (rad) jezi, razjezi:
imeti jezavega gospodarja
;
jezav je in muhast
2.
ki izraža, kaže nejevoljo, jezo:
govoriti z jezavim glasom
/
jezava nestrpnost
jezávo
prisl.
:
jezavo se držati, kričati
jezávost
-i
ž
(
á
)
lastnost jezavega človeka:
jezavost ga je že večkrat spravila v neugoden položaj
;
čemernost in jezavost
jezbíca
-e
ž
(
í
)
grad.
naprava ob bregu, ki z usmerjanjem vodnega toka varuje breg:
betonska, kamnita jezbica
;
jezbica iz fašin
jezdáriti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
1.
večkrat jezditi:
spominja se, kako je jezdaril po teh potih
;
v takih dnevih je jezdaril okrog
/
skupine vojakov jezdarijo po mestu
jahajo sem in tja
2.
ukvarjati se z jahanjem:
po dolgem premoru je spet želela jezdariti
3.
ekspr.
jezditi
,
jahati
:
za njimi je jezdarila straža
;
molče sta jezdarila proti domu
jezdárjenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od jezdariti:
kratkočasiti se z jezdarjenjem
jézdec
-a
[
jezdəc
]
m
(
ẹ̑
)
1.
kdor jezdi, zlasti na konju:
jezdec priganja konja, se spretno ziblje v sedlu
;
konj z jezdecem
/
jezdeci dirjajo skozi vas
;
krdelo jezdecev
2.
predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti:
pri urejevanju izložb so potrebni prenosni podstavki in jezdeci
;
jezdeci pri pisalnem stroju
/
obteževalni jezdeci
3.
voj.,
v zvezi
španski jezdec
prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice:
postaviti španske jezdece
;
pregraditi ulice s španskimi jezdeci
♦
adm.
kartotečni jezdec
predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje
;
rel.
apokaliptični jezdeci
jézden
-dna -o
prid.
(
ẹ̄
)
nanašajoč se na jezdenje:
tovorne in jezdne živali
/
jezdna pot
/
jezdni bič
jahalni bič
;
jezdni konj
jahalni konj
jézdenje
-a
s
(
ẹ́
)
glagolnik od jezditi:
večurno jezdenje
/
uvrstiti jezdenje med tekmovalne športne discipline
jahanje
jézditi
-im
nedov.
(
ẹ́ ẹ̑
)
1.
premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi:
jezditi konja
;
jezditi čez travnik, v mesto
;
jezditi na kameli, na konju
;
jezditi v diru, v koraku
;
pren.,
ekspr.
čoln je jezdil na velikem valu proti obali
2.
sedeti na čem tako, da je vsaka noga na drugi strani tega;
jahati
:
jezdil je brv in pomakal nogi v vodo
;
pren.,
ekspr.
klobuk mu jezdi ušesa
jezdèč
-éča -e:
star.
bližal se jim je hitro jezdeč neznanec
jézen
-zna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̑
)
1.
ki je v stanju jeze:
s prijaznimi besedami je pomiril jezne ljudi
;
zdaj raje molči, ker si jezen
;
bil je hudo, zelo jezen, ker je zamudil
;
jezen je odšel
;
jezen kot gad
;
ekspr.
jezen je, da kar piha
zelo je jezen
/
pes je jezen
razdražen
//
nav. ekspr.
ki izraža, kaže jezo:
jezni pogledi
;
prestrašiti se jeznih besed
/
jezna užaljenost
2.
v povedni rabi
ki ima negativen, odklonilen odnos do koga:
že dolgo je jezen name in ne govoriva
;
jezen je na kolege zaradi obrekovanja
;
jezen je na starše, ker so z njim prestrogi
;
ekspr.
jezen je na ves svet
/
jezen je na kriminalke, na stripe
3.
knjiž.,
ekspr.
silovit
,
divji
:
skočiti v jezne valove
;
jezni viharji
4.
knjiž.,
ekspr.
neugoden
,
hud
:
jezni časi
/
jezna sreča
●
ekspr.
jezni mladenič
kdor z nastopi v javnosti izraža odklonilen odnos do obstoječih
razmer, norm
jézno
prisl.
:
jezno se držati
;
jezno gledati, govoriti, hoditi
jézerce
stil.
jezérce
stil.
jezêrce -a
s
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
manjšalnica od jezero:
utaboriti se ob jezercu
;
park z umetnimi jezerci
/
rumena jezerca luči
♦
anat.
solzno jezerce
jamica ob nosnem delu očesa
jézerec
in
jezérec
in
jezêrec -rca
m
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
kdor živi ob jezeru:
planinci in jezerci
jézeren
stil.
jezéren
stil.
jezêren -rna -o
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
pridevnik od jezero:
jezerna voda
jezerína
-e
ž
(
í
)
nar.
trava na svetu, ki ga obdobno pokrije jezero:
kositi jezerino
jezeríšče
-a
s
(
í
)
star.
močvirje
:
v starih časih so bila na tem mestu obširna jezerišča
jezerján
in
jezerjàn -ána
m
(
ȃ; ȁ á
)
knjiž.
mostiščar
:
jezerjani so bili predvsem ribiči
jézerka
1
in
jezérka
in
jezêrka -e
ž
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
zool.
velika postrv brez rdečih pik;
jezerska postrv
1
:
jezerka iz Bohinjskega jezera
jezêrka
2
-e
ž
(
ȇ
)
vet.
ovca jezersko-solčavske pasme:
jézernat
tudi
jezérnat
tudi
jezêrnat -a -o
prid.
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
poln jezer:
jezernata dežela
jézernica
tudi
jezérnica
tudi
jezêrnica -e
ž
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
1.
geogr.
reka ali potok, ki odteka iz jezera:
poglabljanje struge jezernice
2.
jezerska voda:
piti jezernico
3.
knjiž.
lokvanj
:
bele jezernice
jézernik
tudi
jezérnik
tudi
jezêrnik -a
m
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
knjiž.
povodni mož, navadno jezerski:
strah pred jezernikom
jézero
1
stil.
jezéro
stil.
jezêro -a
s
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
večja kotanja, napolnjena z vodo, zlasti s sladko:
jezero presahne
;
napraviti jezero z umetno pregrado
;
reka se izliva v jezero
;
cesta je speljana ob jezeru
;
voziti se po jezeru
;
kopati se v jezeru
;
čisto, globoko jezero
;
breg, dno, gladina jezera
/
akumulacijsko, naravno, umetno jezero
;
ekspr.
dežela tisočerih jezer
Finska
/
Bohinjsko jezero
/
na tej strani jezero odteka
jezerska voda
♦
geogr.
ledeniško jezero
nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik
;
podzemeljsko jezero
v kraškem podzemlju
;
presihajoče jezero
;
grad.
zajezitveno jezero
//
ekspr.,
s prilastkom
kar je podobno jezeru:
iz meglenega jezera so se dvigali vrhovi gora
;
jezera trave
/
pesn.
Kot ptičje krilo nad temnečim jezerom spomina visi pobočje bele
gore sanj
(G. Strniša)
//
knjiž.,
ekspr.,
z rodilnikom
velika količina, množina:
potočila je jezero solz
;
jezero nadlog
jézero
2
in
jêzero -a
tudi
--
s
,
rod. mn. tudi
jezér
(
ẹ̑; ȇ
)
zastar.
tisoč
1
:
dve jezeri vojakov
jézerski
1
tudi
jezérski
tudi
jezêrski -a -o
prid.
(
ẹ̑; ẹ̑; ȇ
)
nanašajoč se na jezero, vodo:
jezerska gladina
;
jezersko dno
/
jezerske usedline
/
jezerske ribe, školjke
♦
zool.
jezerska postrv
velika postrv brez rdečih pik, Salmo trutta lacustris
jezêrski
2
-a -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na Jezersko:
jezersko turistično območje
♦
vet.
jezersko-solčavska pasma
pasma ovce z mešano volno, ki se goji zlasti zaradi mesa
jèzes
[
jezəs
]
medm.
(
ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jezes, da se mu ni kaj zgodilo
/
jezesna
;
jezesta
;
jezestana
jézica
-e
ž
(
ẹ́
)
ekspr.
manjšalnica od jeza:
počakal je, da se ji je jezica polegla, razkadila
;
požreti jezico
;
zadrževana jezica
;
solze jezice
jezíčast
-a -o
prid.
(
í
)
po obliki podoben jeziku:
jezičasta deščica
/
jezičasta oblika
♦
bot.
jezičasti cvet
cvet v košku, ki ima venčne liste zraščene v enotno, jeziku
podobno ploskev
jezíček
-čka
m
(
ȋ
)
1.
manjšalnica od jezik:
a)
mačica ga je lizala z jezičkom
;
kazala je rdeč jeziček
b)
ognjeni jezički
;
stopnice je razsvetljeval trepetajoč plinski jeziček
2.
jeziku podoben predmet ali tak del priprave:
odpreti konzervo tako, da se potegne za jeziček
;
jeziček v zaponki
;
pritisniti na jeziček samokresa
na petelina
//
tak del na tehtnici, ki kaže ravnotežje:
jeziček se na tehtnici nagne, premakne
//
glasb.
majhen, prožen kos lesa ali kovine v instrumentu, ki pod vplivom
zračnega toka tvori zvok:
kovinski jeziček
3.
anat.
jezičasti podaljšek mehkega neba:
jeziček se trese
;
jeziček je vnet
●
ekspr.
jeziček se ji je razvezal
začela je (dosti, sproščeno) govoriti
;
ekspr.
jeziček ji teče
spretno, z lahkoto govori, se izraža
;
ekspr.
malo počakajte, to ji bo še tekel jeziček
rada bo govorila, povedala
;
publ.
biti, tvoriti jeziček na tehtnici
odločilno prispevati k zmagi, prevladi ene izmed dveh strani
;
knjiž.
jeziček na tehtnici se je prevesil na njihovo stran
oni so imeli več možnosti za zmago; oni so zmagali
♦
voj.
jeziček
priprava pri bombi, ki se izvleče, da se aktivira
;
zool.
jeziček
žlebasto podaljšane zadnje čeljusti pri čebelah
;
žel.
jeziček kretnice
gibljivi del
jezíčen
1
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
1.
nanašajoč se na jezik 1:
jezične mišice
/
jezična konica
/
opazovati jezično barvo
jezikovo
2.
zastar.
jezikoven
:
jezični pouk
●
ekspr.
jezični dvoboj
besedni dvoboj
♦
anat.
jezični koren
skrajni zadnji del jezika
;
glasb.
jezična piščal
piščal, ki ima jeziček
;
jezikosl.
(zgornja) jezična ploskev
zgornji del jezika med konico in korenom
jezíčen
2
-čna -o
prid.
(
ī
)
1.
ekspr.
ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:
nevzgojeni in jezični otroci
;
celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle
2.
star.
zgovoren
,
klepetav
:
jezičen in uren kramar
●
star.
jezični dohtar
odvetnik, advokat
jezíčiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
jezikati
:
kaj pa jezičiš, tiho bodi in pojdi
jezíčljiv
in
jezičljív -a -o
prid.
(
ȋ; ī í
)
knjiž.
jezičen
2
,
jezikav
:
jezičljiva ženska
jezíčnež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
jezičen moški:
krotiti jezičneže
;
za take jezičneže je palica
jezíčnica
-e
ž
(
ȋ
)
ekspr.
jezična ženska:
vtikala se je v kupčijo, čeprav se, jezičnica, ni nanjo prav nič
razumela
;
opravljive jezičnice
/
neugnana jezičnica
jezíčnik
-a
m
(
ȋ
)
1.
knjiž.,
ekspr.
jezičen moški:
vaški jezičniki
;
kritiziranje jezičnikov
/
še pregovoril vas bo, jezičnik
/
zastar.
slaven jezičnik
govornik
2.
jezikosl.
zvočnik, tvorjen predvsem z jezikom:
jezičniki in nosniki
//
soglasnik, tvorjen z jezikom:
ustničniki in jezičniki
jezíčnost
-i
ž
(
ī
)
ekspr.
lastnost jezičnega človeka:
zaradi jezičnosti ga je imel za slabšega, kot je v resnici bil
;
ženska jezičnost
jêzik
-íka
m
(
é í
)
1.
gibljiv mišičnat organ v ustni votlini:
jezik je volu molel iz gobca
;
dvigniti, premikati jezik
;
položiti tableto na jezik, pod jezik
;
ugrizniti se v jezik
;
ima rdeče pike na jeziku
;
tleskati z jezikom
;
otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik
;
zgornji del jezika
/
konica jezika
/
česen peče na jeziku
;
na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino
/
goveji, svinjski jezik
/
prekajeni jezik
;
jezik v omaki
//
kar je po obliki podobno jeziku:
med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju
;
usnjen jezik pri denarnici
/
v morje se zajeda jezik kopnega
/
ekspr.:
iz topov so švigali krvavi jeziki
;
jeziki gorečih sveč
;
ognjeni jeziki so lizali streho
plameni
2.
ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju:
od strahu ji je jezik otrpnil
;
ekspr.:
kaj nimaš jezika
;
si izgubil,
slabš.
požrl jezik
;
imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš
;
ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil
;
raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš
/
kot podkrepitev:
naj se mi jezik posuši, če sem to rekel
;
raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal
/
knjiž.,
ekspr.
videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce
/
ekspr.
govoriti s predrznim
predrzno
, težkim jezikom
težko
/
pooseb.,
slabš.
vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
//
ekspr.
kar kdo govori, pove:
jezik ga razodeva
;
malo bolj pazi na svoj jezik
;
soditi koga po jeziku
/
bojevati se za kaj z jezikom
s (spretnim) govorjenjem
;
pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom
govorjenjem
/
kot nasprotje dejanju:
sam jezik ga je
;
on bo to naredil, seveda, z jezikom
/
ne more krotiti njenega jezika
klepetavosti, opravljivosti
//
nav. mn.,
pog.
klepetulja
,
opravljivec
:
ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela
;
boji se jezikov
;
se bo že našel kak jezik, ki bo povedal
/
kot psovka
tiho bodi, jezik (grdi)
;
kot nagovor
no jeziki, zdaj pa govorite
/
on je pa jezik
je zelo odrezav
3.
sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje:
jezik se razvija, spreminja
;
bogatiti jezik z novimi izrazi
;
govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik
;
prevajati iz slovanskih jezikov
;
predavati v tujem jeziku
;
italijanščina je blagoglasen jezik
;
klasični, moderni jeziki
;
skrbeti za enotnost jezika
;
uporabniki jezika
;
besedni zaklad kakega jezika
;
zgodovina jezika
;
zvrsti jezika
;
ljubezen do jezika
/
pog.:
jeziki učencem ne delajo težav
ti kot učni predmet
;
uči se, zna jezike
tuje jezike
;
knjiž.
zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov
jezikovnih pripadnosti
/
angleški, češki, slovenski jezik
;
domači jezik
jezik lastne jezikovne skupnosti
;
kulturni jezik
ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo
tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja
;
materni jezik
ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere
;
mednarodni jezik
ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov
;
narodni jezik
;
svetovni jezik
ki je zelo razširjen
//
navadno s prilastkom
uporaba tega sistema na določenem področju človekovega
udejstvovanja:
pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit
jezik
;
knjiga, pisana v težkem jeziku
/
časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški,
umetniški, znanstveni jezik
;
jezik ekspresionistov
;
jezik protestantskih piscev
/
otroški jezik
;
jezik izobražencev, kmetov
/
sodobni jezik
/
preštudirati jezik in vsebino romana
;
Cankarjev jezik
stil
4.
s prilastkom
kar omogoča sporazumevanje sploh:
človeški jezik
;
čebelji, ptičji jezik
;
pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku
/
z oslabljenim pomenom:
jezik formul
formule
;
jezik grbov
grbi
//
knjiž.
kar omogoča nebesedno izražanje:
preliti zgodbo v filmski jezik
;
povedati v slikarskem jeziku
/
ekspr.
jezik ljubezni
5.
knjiž.,
navadno s prilastkom
način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa:
v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno
hrano
;
povedati kaj v filozofskem jeziku
;
pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik
/
njegovega jezika ne bodo razumeli
misli, pojmovanja, stališča
;
publ.:
organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika
načina, metode
;
govoriti v jeziku reforme
●
ekspr.
jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel
ni se mogel premagati
;
ekspr.
od žeje se ji jezik kar lepi na nebo
zelo je žejna
;
ekspr.
jezik ga je srbel, vendar ni rekel
čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal
;
ekspr.
jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan
izraža se spretno, z lahkoto
;
pog.,
ekspr.
tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust
da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro
;
jezik se mu zapleta, zatika
ne izgovarja, ne govori gladko
;
ekspr.
ljudje si že brusijo jezike
veliko govorijo o tem, opravljajo
;
ekspr.
toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti
govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči
;
ekspr.
brzdaj jezik
pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo
;
pog.,
slabš.
jezik za zobe,
star.
za zobmi
molči, ne ugovarjaj
;
ekspr.
držati jezik (za zobmi)
ne povedati česa, molčati
;
slabš.
ona ima jezik
je opravljiva, predrzno govori
;
pog.,
ekspr.
ta pa ima jezik
spretno, z lahkoto se izraža
;
pog.,
ekspr.
zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike
boste kritizirali, opravljali
;
ekspr.
vsemu svetu kaže jezik
ves svet omalovažuje, se ne meni zanj
;
ekspr.
lomi si jezik s slovenščino
s težavo jo govori, izgovarja
;
slabš.
brez potrebe obračaš jezik
govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči
;
ekspr.
pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike
je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti
;
pog.,
slabš.
jezik otresati
kritizirati, ugovarjati
;
pokazati komu jezik
pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja,
nasprotovanja
;
ekspr.
pristriči komu jezik
zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost
;
nizko
pazi, da ne iztegneš jezika
ne izdaš, ne poveš česa
;
nizko
takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to
povedal, rekel
;
nizko
ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike
opravljali, obrekovali
;
pog.,
ekspr.
kar naprej suka, vrti jezik
govori
;
ekspr.
zna sukati jezik
spretno govoriti
;
pog.,
ekspr.
zavezati komu jezik
z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati,
opravljati
;
pog.,
ekspr.
v tej zadevi imam zavezan jezik
o njej ne smem dajati izjav
;
ničesar ni mogel spraviti z jezika
reči, povedati
;
te besede so mu šle težko z jezika
nerad, težko je to povedal
;
ekspr.
beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika
nehote jo je izrekel
;
ekspr.
besede mu kar vro z jezika
veliko in z lahkoto govori
;
besedo mi je vzel z jezika
rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz
;
pog.,
ekspr.
niti kapljice ga ni dal na jezik
ni popil niti malo alkoholne pijače
;
knjiž.
te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku
jih izraža, posreduje po glavnem junaku
;
položiti komu besedo na jezik
pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje
;
govori, kar mu pride na jezik
nič ne pretehta, ne premisli, kar govori
;
zapiše besedo, kakor mu na jezik pride
se je slučajno spomni
;
kletev mu je nehote prišla na jezik
nehote jo je izgovoril
;
vprašanje mu sili na jezik
rad bi ga postavil, izgovoril
;
pog.,
ekspr.
stopiti komu na jezik
ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem
;
star.
priti v jezike
postati predmet opravljanja, obrekovanja
;
pog.,
ekspr.
zadnji hip se je ugriznil v jezik
ni povedal, rekel, kar je hotel
;
pog.,
ekspr.
že večkrat se je v jezik ugriznil
se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih
;
pog.,
ekspr.
prijeti koga za jezik
zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče
;
molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku
je hotel že spregovoriti
;
pog.,
ekspr.
na jeziku imam, pa ne morem povedati
poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti
njenega imena
;
ekspr.
ta nima dlake na jeziku
v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav
;
ekspr.
ima že dušo na jeziku
je tako slab, da bo kmalu umrl
;
odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku
nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril
;
ekspr.
ima srce na jeziku
hitro zaupa svoja čustva
;
pog.
to imam že dolgo na jeziku
že zdavnaj sem hotel povedati
;
pog.
imeti kaj neprestano na jeziku
omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj
;
pog.,
ekspr.
imeti, nositi kaj samo na jeziku
govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače
;
beseda mu je ostala na jeziku
ni povedal tega, kar je mislil
;
publ.
samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost
samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih
;
pog.,
ekspr.
pazi, da jih ne boš dobila po jeziku
da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana
;
ekspr.
kar naprej miga z jezikom
govori
;
slabš.
opletati z jezikom
opravljati, obrekovati
;
nar.
jezik v zvonu se maje
kembelj
;
pog.
imeti dober jezik
spretno govoriti
;
pog.,
slabš.
imeti dolg jezik
biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti
;
ekspr.
s palico po njem, saj ne razume drugega jezika
dopovedati mu je mogoče le na oster način
;
pog.
ima grd jezik
obrekuje; nedostojno govori
;
govoriti, najti isti, skupni jezik
imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju
;
pog.,
ekspr.
imeti nabrušen jezik
biti odrezav
;
pog.,
ekspr.
imeti namazan jezik
biti spreten v izražanju
;
ekspr.
biti ostrega
biti odrezav, napadalen
, strupenega jezika
biti zelo opravljiv, obrekljiv
;
ekspr.
ta pa nima priraščenega jezika
spretno in veliko govori
;
ima jezik kot kača, kot krava rep
je zelo odrezav, piker
;
preg.
kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš
znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦
anat.
podraščen jezik
;
koren jezika
skrajni zadnji del jezika
;
bot.
jelenov jezik
praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis
scolopendrium
;
kačji jezik
praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum
;
pasji jezik
dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje
pomodrijo, Cynoglossum
;
navadni volovski jezik
dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa
officinalis
;
etn.
jezik
premični del trlice
;
geogr.
ledeniški jezik
spodnji del ledenika
;
geol.
jezik
del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge
;
jezikosl.
fleksijski jeziki
;
govorjeni jezik
kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi
;
govorni jezik
ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila
;
kentumski jeziki
;
knjižni jezik
kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti
;
ljudski jezik
jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev
prebivalstva
;
mrtvi jezik
ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori
;
naravni jezik
ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe
;
pogovorni jezik
prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika
;
umetni jezik
;
živi jezik
ki ga kak narod, ljudstvo še govori
;
družina jezikov
več po izvoru sorodnih jezikov
;
med.
obložen jezik
z belkasto plastjo na površini
;
pravn.
občevalni jezik
ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih
;
uradni jezik
ki je z zakonom določen za uradno poslovanje
;
rač.
programski jezik
umetni jezik za pisanje računalniških programov
;
programski jezik fortran
;
šol.
učni jezik
v katerem poteka pouk
;
vet.
leseni jezik
bolezensko otrdel jezik pri govedu
;
zool.
morski jezik
ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki
leži na morskem dnu; morski list
jezikáč
-a
m
(
á
)
slabš.
kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:
izogibati se jezikačev
;
lenuh in jezikač
jezikálo
-a
s
(
á
)
jezikač
:
kakšno jezikalo je ta človek
jezikánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od jezikati:
naveličal se je njenega jezikanja
;
jezikanje na račun šole je prenehalo
/
odvaditi otroka jezikanja
jezíkast
-a -o
prid.
(
í
)
1.
po obliki podoben jeziku:
jezikasti listi, plameni
2.
slabš.
jezičen
2
:
jezikasta ženska
jezikáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
ekspr.
neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje:
prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala
;
zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil
/
ne jezikaj name
//
predrzno ugovarjati, odgovarjati:
jezikati staršem
;
pojdi in ne jezikaj
;
otroci radi jezikajo
//
slabš.
govoriti
,
pripovedovati
:
jezikati neslanosti
;
ne jezikajte, kar vam pride na misel
2.
slabš.
opravljati
2
,
obrekovati
:
naj jezikajo, počasi bodo že pozabili
;
kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati
/
pog.
jezikala je čeznjo
3.
ekspr.
delati jeziku podobne oblike:
plameni sveč so jezikali
;
sence jezikajo na tleh
jezikàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
ekspr.
ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:
jezikava ženska
//
ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja:
jezikavi otroci
jezikávec
-vca
m
(
ȃ
)
ekspr.
kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje:
bil je neznosen jezikavec
jezikávost
-i
ž
(
á
)
ekspr.
lastnost jezikavega človeka:
ni mogel prenašati njene jezikavosti
jezikávt
-a
m
(
ȃ
)
jezikač
:
nastopiti proti jezikavtom
jezikočeljústnica
-e
ž
(
ȗ
)
biol.
koščica podjezičnega obloka, ki je del sklepa med spodnjo čeljustjo in
lobanjo:
razvoj jezikočeljustnice v stremence pri sesalcih
jezikoslôvec
-vca
m
(
ȏ
)
strokovnjak za jezikoslovje:
sestanek jezikoslovcev
;
sodelovanje jezikoslovcev pri urejanju terminologije
jezikoslôven
-vna -o
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na jezikoslovje:
jezikoslovna knjiga
/
moderni jezikoslovni nazori
/
zastar.
jezikoslovne napake
jezikovne
jezikoslôvje
-a
s
(
ȏ
)
veda o jeziku:
jezikoslovje in filologija
/
slovansko jezikoslovje
♦
jezikosl.
diahrono jezikoslovje
smer jezikoslovja, ki raziskuje jezik v njegovem razvoju skozi čas
;
primerjalno jezikoslovje
ki primerja razvoj jezikovnih dejstev sorodnih ali domnevno
sorodnih jezikov
;
računalniško jezikoslovje
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim
ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z
računalniškega vidika
jezikoslôvka
-e
ž
(
ȏ
)
strokovnjakinja za jezikoslovje:
razprava jezikoslovke
jezikoslôvski
-a -o
prid.
(
ȏ
)
nanašajoč se na jezikoslovce:
jezikoslovski prepiri
/
zastar.
dosežki na jezikoslovskem področju
jezikoslovnem
jezikoslôvstvo
-a
s
(
ȏ
)
zastar.
jezikoslovje
:
ukvarjati se z jezikoslovstvom
jezíkov
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na jezik:
a)
jezikova barva
♦
anat.
jezikov koren
jezični koren
;
jezikova konica
jezična konica
b)
jezikova zgodovina
/
zastar.
jezikovi zakoni
jezikovni
jezikôven
-vna -o
prid.
(
ō
)
nanašajoč se na jezik 3:
jezikovni pojav, sistem
;
jezikovni zakoni
;
jezikovna enota, prvina
;
jezikovna sredstva
/
jezikovni razvoj
;
jezikovna reforma, ustaljenost
/
jezikovni pouk
;
jezikovna vadnica
;
jezikovno predavanje
;
pomanjkljivo jezikovno znanje
/
opraviti jezikovni pregled knjige
;
jezikovne napake
;
oceniti vsebinsko in jezikovno plat dela
;
jezikovne značilnosti omenjenega romana
/
jezikovni imperializem
težnja po jezikovni nadvladi, uveljavitvi lastnega jezika na
širšem geografskem območju, navadno onkraj mej lastne države
;
nemški jezikovni otoki
;
slovenska jezikovna meja
;
jezikovna pripadnost, razcepljenost
/
jezikovni čut
/
jezikovni korpus
besedilni korpus
♦
jezikosl.
jezikovna kultura
;
pravn.
jezikovno pravo
pravo, ki določa uporabo jezika v uradnem poslovanju
jezikôvno
prisl.
:
jezikovno popraviti spis
;
jezikovno mešano ozemlje
jezíkovka
-e
ž
(
í
)
zool.
ramenonožec, ki je pritrjen na morsko dno, Lingula anatina:
jezikôvnokultúren
-rna -o
prid.
(
ȏ-ȗ
)
nanašajoč se na jezikovno kulturo:
revija za jezikovnokulturna vprašanja
jezikôvnopolítičen
-čna -o
prid.
(
ō-í
)
nanašajoč se na jezikovno politiko:
jezikovnopolitični program
;
jezikovnopolitična strategija
;
jezikovnopolitično vprašanje
jezikoznánstvo
-a
s
(
ȃ
)
zastar.
jezikoslovje
:
jezikoznanstvo in zgodovina
jezikúlja
-e
ž
(
ú
)
slabš.
ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo,
nesoglasje:
neprekosljiva jezikulja
jezikún
-a
m
(
ȗ
)
zastar.
jezikač
:
To mesto je baje polno pretkancev .. zakrinkanih mazačev, jezikunov
(W. Shakespeare – O. Župančič)
jezíti
1
-ím
nedov.
(
ī í
)
spravljati v jezo, razdraženost:
objestno govorjenje jo je jezilo
;
jezi jo z loputanjem
/
jezilo bi nas, če bi ne prišli
//
povzročati nezadovoljstvo:
sin ga jezi, ker se ne uči
;
ekspr.
ves svet ga jezi
/
korupcija, napake ga jezijo
jezíti se
1.
čutiti, izražati jezo:
prišlo je tako nenadoma, da ni vedel, ali bi se jezil ali smejal
;
jezi se sam nase, ker je zamudil
;
jezi se na otroke, ki razgrajajo okrog nje
;
ekspr.
jezi se za vsako malenkost, za prazen nič
;
dostikrat, rad se jezi
;
glasno, na tihem se jezi
/
kot vljudnostna fraza:
upamo, da se ne boste jezili, če bomo malo zamudili
;
nikar se ne jezite, če je bilo kaj narobe
♦
igr.
človek, ne jezi se
družabna igra, pri kateri se premikajo figurice za eno do šest
mest
//
izražati nezadovoljstvo, ogorčenost:
jezi se na slabe ceste, na napake v gospodarstvu
;
nič ne bo boljše, pa če se še tako jezite
/
jezila se je, da takega dela ne bo opravljala
2.
imeti negativen, odklonilen odnos do koga:
že dolgo ne govorimo, nekaj se jezijo na nas
jezíti
2
-ím
nedov.
, jêzi
in
jézi
(
ī í
)
1.
delati, tvoriti oviro, jez, ki preprečuje, ovira odtekanje:
jeziti reko
;
skali sta jezili narasli tok
;
pren.
barikade mu jezijo pot
//
delati oviro, pregrado vodi, usmerjati jo:
z delavci je jezil naraslo vodo
;
jeziti povodenj
2.
delati, da se kaj ne širi, narašča:
jeziti inflacijo
jezíti se
nabirati se zaradi ovire, ki preprečuje, ovira odtekanje:
voda v strugi se zaradi kamenja in lesa jezi
jezljánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od jezljati:
zmeraj je našel priliko za jezljanje
/
odvaditi se jezljanja
jezljáti
-ám
nedov.
(
á ȃ
)
1.
nar.
neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje;
jezikati
:
jezlja zoper nove postave
//
slabš.
predrzno ugovarjati, odgovarjati:
pred vsemi ljudmi je jezljal materi
2.
nar.,
slabš.
opravljati
2
,
obrekovati
:
ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa
bolje
3.
ekspr.
plapolati
,
švigati
:
plamenčki jezljajo
;
ogenj mu jezlja iz gobca
jezljàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
1.
nar.
jezikav
:
jezljav godec
/
jezljavi otroci
2.
ekspr.
plapolajoč
,
švigajoč
:
opazoval je jezljavi plamenček sveče
jezljív
-a -o
prid.
(
ī í
)
1.
ki se (rad) jezi, razjezi:
jezljivi in potrpežljivi ljudje
;
suha, jezljiva ženska
/
biti jezljive narave
/
ekspr.
jezljiva starost
2.
ki izraža, kaže nejevoljo, jezo:
govoriti z jezljivim glasom
;
jezljive besede
;
jezljivo vprašanje
jezljívo
prisl.
:
jezljivo odgovarjati
jezljívec
-vca
m
(
ȋ
)
nav. ekspr.
kdor se (rad) jezi, razjezi:
jezljivci in dobrodušni ljudje
jezljívka
-e
ž
(
ȋ
)
nav. ekspr.
ženska, ki se (rada) jezi, razjezi:
kakšna jezljivka je ta ženska
jezljívost
-i
ž
(
í
)
lastnost jezljivega človeka:
skušal je premagovati svojo jezljivost
;
težko prenaša njegovo sitnost in jezljivost
jeznorít
-a -o
prid.
(
ȋ ī
)
ekspr.
1.
ki se hitro močno razjezi:
jeznorit in ošaben človek
;
jeznorita ženska
/
jeznorit značaj
2.
ki izraža, kaže jezo, razburjenost:
jeznorito dopisovanje
3.
silovit
,
divji
:
jeznoriti sunki vetra
jeznoríto
prisl.
:
jeznorito govoriti
jeznorítec
-tca
m
(
ȋ
)
ekspr.
kdor se hitro močno razjezi:
tako ravna nerazsoden jeznoritec
jeznorítež
-a
m
(
ȋ
)
ekspr.
kdor se hitro močno razjezi:
s takim jeznoritežem je težko sodelovati
jeznorítiti
-im
nedov.
(
í ȋ
)
ekspr.
z besedami, dejanji kazati jeznoritost:
tu ne boš razgrajal in jeznoritil
jeznorítost
-i
ž
(
ī
)
ekspr.
lastnost človeka, ki se hitro močno razjezi:
očitali so mu jeznoritost
;
zaradi svoje jeznoritosti se je z vsemi sprl
jezôven
-vna -o
(
ō
)
pridevnik od jez, pregrada:
jezovni stebri
;
jezovna zgradba
jezuít
-a
m
(
ȋ
)
član reda sv. Ignacija Loyola, za katerega je značilna trdna
organizacija in zahteva po visoki versko-moralni izobrazbi:
skrb jezuitov za šolstvo
//
slabš.
zvijačen, neiskren človek:
parlamentarni jezuiti
jezuítar
-ja
m
(
ȋ
)
zastar.
jezuit
:
boj z jezuitarji
;
prvo šolo v tem kraju so sezidali jezuitarji
jezuitízem
-zma
m
(
ī
)
knjiž.
miselnost, delovanje jezuitov:
vloga jezuitizma v šolstvu
//
slabš.
zvijačnost
,
neiskrenost
:
razkrinkavati jezuitizem
jezuítski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na jezuite:
jezuitski red
/
jezuitski samostan
;
jezuitska šola
/
jezuitska morala
♦
rel.
jezuitski general
jezuítstvo
-a
s
(
ȋ
)
knjiž.
miselnost, delovanje jezuitov:
značilnosti jezuitstva
//
slabš.
zvijačnost
,
neiskrenost
:
očital mu je jezuitstvo
jézus
medm.
(
ẹ̑
)
izraža
a)
začudenje, navdušenje:
jezus, kako je lepo
;
jezus, ali je to mogoče
b)
strah, vznemirjenje, obup:
o jezus, kaj bo iz tega
;
jezus, že gredo
c)
željo, prošnjo:
o jezus, da bi ne bilo treba bežati
Jézus
-a
m
(
ẹ̑
)
rel.
1.
Kristus
:
v stiski je klical Jezusa
2.
v medmetni rabi,
z oslabljenim pomenom
izraža
a)
začudenje, navdušenje:
Jezus, kako je lepo
;
(ljubi) Jezus, ali je to mogoče
b)
strah, vznemirjenje, obup:
o Jezus, kaj bo iz tega
;
Jezus (Kristus), že gredo
;
Jezus (Marija), gorí
c)
željo, prošnjo:
o (mili) Jezus, da bi ne bilo treba bežati
jézusna
in
jèzusna
medm.
(
ẹ̑; ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jezusna, kdo te je udaril
jézusovec
-vca
m
(
ẹ̑
)
knjiž.
jezuit
:
red jezusovcev
jéž
1
-a
m
(
ẹ̄
)
1.
majhna gozdna žival s kratkimi nogami in z bodicami po zgornjem delu
telesa:
jež piha, teka, se zvije v klobčič
●
ostriči si lase na ježa
zelo na kratko, tako da stojijo pokonci; ostriči se na krtačo
//
torta v obliki ježa:
nabosti ježa z mandeljni
2.
navadno v zvezi
morski jež
majhna morska žival z bodicami, podobna kepi;
morski ježek
:
odstraniti morske ježe s kopališča
3.
grad.
težek valj s stožčastimi izboklinami za tlačenje zemlje:
utrjevati napeljane plasti z ježi
♦
voj.
štirikraka ovira iz betona ali železa, ki se uporablja proti
oklopnim vozilom
jéž
2
prisl.
(
ẹ̑
)
star.
jahaje
,
jahajoč
:
z lova se je vračal jež
/
vojska gre po cesti peš in jež
jéža
1
-e
ž
(
ẹ́
)
premikanje s pomočjo živali, na kateri se sedi:
uporabljati za ježo konje plemenitih pasem
;
dolga, hitra, utrudljiva ježa
;
ježa po ravni cesti
/
konj za ježo
●
knjiž.,
ekspr.
ježa na Pegazu
pesnjenje, pesnikovanje
jéža
2
-e
ž
(
ẹ́
)
1.
strmi del med (delno) vodoravnimi ploskvami pri terasastem svetu:
skriti se pod ježo, za ježo
;
spustiti se po ježi
;
z ježami ločene njive
/
ježa ob cesti
//
nar.
nagnjen svet, strmina:
hiša stoji v ježi
/
kdo bo kosil po teh ježah
2.
nar. dolenjsko
kos vrhnje plasti zemlje z rastlinjem, zlasti s travo;
ruša
:
obložiti grob z ježami
jéžarica
-e
ž
(
ẹ̑
)
zool.
večja rdeča riba tropskih morij z bodicami;
ježevka
jéžast
-a -o
prid.
(
ẹ̄
)
1.
podoben ježu:
ježast kolobar žice
/
ježasta dlaka
trda, nasršena
♦
agr.
ježasta brana
priprava za drobljenje preorane zemlje v obliki osi z zobmi, ki se
priključi traktorju
2.
ekspr.
zbadljiv
,
zadirčen
:
zna biti ježasta
jéžati
-am
nedov.
(
ẹ̄
)
ekspr.
zbadati
,
bosti
:
njegova brada jo je ježala
jéžek
-žka
m
(
ẹ̄
)
1.
manjšalnica od jež 1:
mladi ježki
2.
navadno v zvezi
morski ježek
majhna morska žival z bodicami, podobna kepi:
odstraniti s kopališča morske ježke
;
stopiti na ježka
;
lupine morskih ježkov
3.
kar je po bodicah podobno ježu:
navijati si lase na ježke
;
nabodla je cvetlična stebla na ježka v široki vazi
//
slaščica v obliki kroglice, posute s čokoladnimi mrvicami:
naročiti ježka in kremno rezino
//
priprava za zapenjanje oblačil in obutve, sestavljena iz dveh
sprijemalnih trakov:
čevelj se zapenja na ježka, z ježkom
♦
bot.
ježek
vodna ali močvirska rastlina z enospolnimi rumenkasto zelenimi
cveti v glavicah, Sparganium
;
rjavi ježek
užitna goba rjave barve z bodicami na spodnji strani klobuka in na
betu, Sarcodon imbricatum
;
rumeni ježek
užitna goba rumene barve z bodicami na spodnji strani klobuka,
Hydnum repandum
;
zool.
kljunati ježek
ježu podobna žival, ki živi v Avstraliji, Echidna aculeata
jéžen
-žna -o
prid.
(
ẹ́ ẹ̄
)
star.
jezden
:
ježni konj
/
ježna pot
ježerílec
-lca
[
tudi
ježeriu̯ca
]
m
(
ȋ
)
nav. mn.,
zool.
črevesni zajedavci brez črevesja, zlasti pri domačem prašiču, ribah in
povodnih pticah, Acanthocephala:
jèžeš
[
ježəš
]
medm.
(
ȅ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
ježeš, gori
;
ježeš, če so jih dobili
/
ježešna
;
ježešta
;
ježeštana
jèžešmaríja
[
ježəšmarija
]
medm.
(
ȅ-ȋ
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
ježešmarija, sem streljajo
jéžev
-a -o
(
ẹ̄
)
pridevnik od jež:
ježeve bodice
;
ježeva koža
jéževec
-vca
m
(
ẹ̄
)
zool.
glodavec, ki ima del dlake spremenjen v bodice, Hystrix cristata:
ježevec z naježenimi bodicami
♦
bot.
dlakava rastlina z drobnimi modrimi cveti, Lappula
ježevína
-e
ž
(
í
)
ježeva koža:
bodičasta ježevina
jéževka
-e
ž
(
ẹ̄
)
avt.
zimska guma z žebljički:
vozila z ježevkami
♦
bot.
ježevke
gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae
;
etn.
ježevka
debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi
kurent in prekmurski pozvačin
;
zool.
ježevka
večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix
jéži bába
jéži bábe
ž
(
ẹ̑, á
)
mitol.
hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo:
prepoditi ježi babo
ježíca
-e
ž
(
í
)
1.
bodičasta lupina okrog ploda:
ježica se odpre
;
izluščiti kostanj iz ježice
;
bukove ježice
2.
gozd.
bodičasta tvorba na želodu, ki vsebuje dosti čreslovine:
kupčevati z ježicami
ježíčarica
-e
ž
(
ȋ
)
zool.
žuželka, ki povzroča nastajanje (hrastovih) ježic, Cynips quercus
calicis:
ježíčast
-a -o
prid.
(
í
)
podoben ježici:
ježičasta oblika
/
ekspr.
ježičasti brki
ježíčje
-a
s
(
ȋ
)
več ježic, ježice:
pod kostanjem je ležalo prazno ježičje
jéžiti
-im
tudi
ježíti -ím
nedov.
, jéži
(
ẹ̄ ẹ̑; ī í
)
postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu:
pes ježi dlako in laja
;
knjiž.
strah mu ježi lase
/
hlad mu ježi kožo
povzroča kurjo polt, srh
;
ježiti obrvi
mrščiti
jéžiti se
,
tudi
ježíti se
1.
postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu:
dlaka se psu ježi
;
lasje so se mu ježili
/
mačka se ježi
dobiva, ima naježeno dlako
●
ekspr.
lasje se mu ježijo od strahu
zelo ga je strah
2.
ekspr.
izražati nejevoljo, nezadovoljstvo:
ljudje so se začeli ježiti proti temu
/
za vsako malenkost se ježi
se jezi, prepira
jídiš
-a
m
(
ȋ
)
jezik na nemški osnovi, ki ga govorijo Judi zlasti v Nemčiji in
vzhodni Evropi:
prevajati iz jidiša
;
v prid. rabi:
izdajati časopis v jidiš jeziku
;
prisl.:
z Judi se je pogovarjal jidiš
jih
rod., tož. mn. od
on,
nav. ekspr.
1.
pog.
stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati:
dobiti jih po glavi
biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
;
imeti jih za ušesi
biti navihan, poreden, zvit
;
nizko
izpuščati jih
pline iz črevesja
;
naložiti jih komu s palico
pretepsti ga
;
jaz bi mu jih povedala
bi ga oštela
;
dosti jih je morala preslišati
očitkov
;
razdirati jih
pripovedovati šale, zganjati burke
;
kar iz rokava jih stresa
domislice
;
zna jih na koše
zelo veliko zgodb(ic)
2.
navadno v nikalnih stavkih
krepi predmet ali smiselni osebek:
ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi
;
sit sem jih, teh vsiljivcev
/
v vzkliku
glej jih priliznjence;
prim.
ga
1
,
jo
1
,
on
jín
-a
m
(
ȋ
)
ženski princip v kitajski dualistični filozofiji, nasprotje jang:
energija jin
;
simbol jina in janga
jín-jáng
-a
m
(
ȋ-ȃ
)
nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji:
jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico
/
filozofija jin-jang
;
v prid. rabi:
jin-jang filozofija
jiu-jitsu
in
džíudžícu -ja
in
džiudžíc -a
[
prva oblika
džíju-džícu
]
ž
(
ȋ-ȋ; ȋ
)
ju-jitsu
:
svetovno prvenstvo v jiu-jitsuju
jo
1
tož. od
ona,
rod.
je,
nav. ekspr.
1.
pog.
stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati:
dobiti jo po glavi
biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan
;
jo že imam
sem se že domislil
;
pošteno jo je izkupil
dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh
;
ne boš je zvozil
zadeve ne boš uspešno dokončal
;
nizko
prav nastavlja mu jo
ga spolno zapeljuje, vabi
;
srečno jo je odnesel
nič hudega se mu ni zgodilo
;
ti jo zmerom pogodiš, uganeš
pravilno poveš, narediš
;
godci jo urežejo
skladbo, pesem
;
zagosti jo komu
napraviti nevšečnost, neprijetnost
;
zasoliti jo komu
kaj neprijetnega povedati, napraviti
;
zavozil si jo
napačno si naredil
2.
pog.,
z nekaterimi glagoli
izraža
a)
hojo:
kresati, mahati, primahati jo
;
ubral jo je po bližnjici
/
čez mejo jo je potegnil
odšel je ilegalno v tujino
b)
tek, beg:
brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo
3.
navadno v nikalnih stavkih
krepi predmet ali smiselni osebek:
ni je ženske, ki bi si to upala
/
v vzkliku
glej jo navihanko;
prim.
ga
1
,
jih
,
on
jó
2
člen.
(
ọ̄
)
nar.
da
1
,
ja
1
:
»Greš?« »Jo, grem.«
/
»Polde?« »Jo.«
/
jo, tu je prijetno ležati
jó
3
medm.
(
ọ̑
)
knjiž.
izraža telesno ali duševno trpljenje;
joj
2
,
jov
:
Moj Mate, jo, moj Mate!
(O. Župančič)
jockey
tudi
džókej -a
[
džókej
]
m
(
ọ̑
)
poklicni jahač na galopskih dirkah:
trenerji in jockeyi
jockeyski
tudi
džókejski -a -o
[
džókejski
]
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na jockeye:
jockeyske navade
/
jockeyska čepica
okrogla čepica s trdim ščitkom
jód
-a
m
(
ọ̑
)
1.
kem.
nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J:
pomen joda za delovanje žleze ščitnice
2.
temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida,
farm.
jodova tinktura:
razkužiti okolico rane z jodom
jodát
-a
m
(
ȃ
)
kem.
sol jodove kisline:
jodati in jodidi
jóden
-dna -o
prid.
(
ọ̑
)
ki vsebuje jod:
jodne in žveplene kopeli
♦
farm.
jodna palička
na koncu z vato ovita palička za mazanje z jodovo tinkturo
jodíd
-a
m
(
ȋ
)
kem.
sol jodovodikove kisline:
uporaba jodidov
/
kalijev, srebrov, vodikov jodid
jodírati
-am
nedov. in dov.
(
ȋ
)
1.
med.
mazati z jodovo tinkturo:
jodirati kožo
2.
kem.
dodajati natrijev jodid ali natrijev jodat:
jodirati sol
3.
kem.
uvajati jod v organske spojine:
jódlanje
-a
s
(
ọ̑
)
glagolnik od jodlati:
tirolsko jodlanje
/
vriskanje in jodlanje
jódlar
-ja
m
(
ọ̑
)
v nemškem alpskem okolju
kdor jodla:
dober jodlar
jódlarski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na jodlarje ali jodlanje:
jodlarski zbor
/
jodlarske pesmi
jódlati
-am
nedov.
(
ọ̑
)
1.
v nemškem alpskem okolju
peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega
in falzeta:
zna jodlati
//
izražati veselje z glasovi kot pri tem petju:
planinci so vriskali in jodlali
2.
ekspr.
godrnjati
:
komaj je vstopil, je žena že začela jodlati
/
nekaj jodla, pa ga nihče ne razume
jódler
in
jódlar -ja
m
(
ọ̑
)
v nemškem alpskem okolju
melodija, ki se jodla:
končati vsako kitico z jodlerjem
//
glas, ki je tak kot pri jodlanju:
motiti tišino z vriski in jodlerji
jodofórm
-a
m
(
ọ̑
)
med.,
nekdaj
jodova spojina v obliki rumenega prahu za posipanje ran:
vonj po lizolu in jodoformu
jódov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na jod:
vijoličasti jodovi hlapi
/
jodova kislina
;
jodova spojina
♦
farm.
jodova tinktura
temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida
;
teh.
jodova žarnica
žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para
jódovica
-e
ž
(
ọ̑
)
kem.
vodna raztopina joda in kalijevega jodida:
jódovka
-e
ž
(
ọ̑
)
avt. žarg.
jodova žarnica:
jodovke in meglenke
jodovodíkov
-a -o
prid.
(
ȋ
)
kem.,
v zvezi
jodovodikova kislina
vodna raztopina vodikovega jodida:
jóga
-e
ž
(
ọ̑
)
1.
v hinduizmu
smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže
telesna in duševna uravnovešenost, skladnost:
razprave o jogi
2.
dihalne in telesne vaje za doseganje stanja umirjenosti in razvijanje
telesne in duševne skladnosti:
izvajati, vaditi jogo
;
učiti jogo
;
jutranja joga
;
klasična joga
;
joga za začetnike
;
tečaj joge
;
učitelj, učiteljica joge
;
položaj pri jogi
;
joga in meditacija
/
hoditi na jogo
;
ukvarjati se z jogo
;
vadba joge
jóger
-gra
m
(
ọ́
)
1.
zastar.
apostol
,
učenec
:
Kristusovi jogri
2.
zastar.
neroda
,
čudak
:
to sta prava jogra
jógi
1
-ja
m
(
ọ̑
)
kdor v polnosti živi v skladu z jogo 1 in navadno tega uči tudi druge:
indijski jogiji
jógi
2
-ja
m
(
ọ̑
)
pog.
vzmetnica (brez trdnega okvira):
kupi jogije
/
vzmetnice jogi tovarne Meblo
;
v prid. rabi:
jogi postelja
jógijevec
-vca
m
(
ọ̑
)
knjiž.
jogi
1
:
indijski jogijevci
jógijski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na jogije ali jogo:
jogijski nauki
/
jogijski položaj
;
jogijske vaje
jógurt
-a
m
(
ọ̑
)
kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij:
redno uživati jogurt
;
postreči z jogurtom
/
sadni jogurt
jógurten
-tna -o
prid.
(
ọ̑
)
ki je iz jogurta:
jogurtni preliv
;
jogurtna strjenka
/
jogurtni lončki
jogurtov
♦
zgod.
jogurtna revolucija
organizirana zborovanja, demonstracije proti oblasti v
jugoslovanski avtonomni pokrajini Vojvodini v letih 1988 in 1989
jógurtov
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na jogurt:
jogurtov lonček
;
jogurtov preliv
;
jogurtov sladoled
;
jogurtove bakterije
;
krompir z jogurtovo omako
jóh
1
-a
m
(
ọ̑
)
nar.,
nekdaj
ploščinska mera, 57,55 a;
oral
1
:
dokupil je nekaj johov zemlje
jòh
2
medm.
(
ȍ
)
star.
joj
2
,
jeh
:
joh, to je prehudo zame
/
o joh, prejoh, kakšna sramota
johnson
-a
[
džónson
]
m
(
ọ̑
)
teh. žarg.
motor ameriške tovarne Johnson, zlasti za čolne, jadrnice:
uvoz johnsonov
joint
tudi
džôint
tudi
džôjnt -a
[
džôjnt
]
m
(
ȏ
)
cigareta iz marihuane, hašiša:
kaditi, pokaditi joint
;
prižgati joint
;
zvijati, zviti (si) joint
;
ogorki jointov
jòj
1
tudi
jój --
m
(
ȍ; ọ̑
)
ekspr.
jok
1
,
tarnanje
,
vpitje
:
ves joj ga ni ganil
/
tedaj je bil v vseh hišah joj
jòj
2
tudi
jój
medm.
(
ȍ; ọ̑
)
1.
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
joj, kakšna nesreča
;
joj, vam je slabo?
/
joj, prejoj
//
izraža začudenje, presenečenje:
joj, kako so jagode dobre
;
joj, koliko si naredil
2.
izraža telesno ali duševno trpljenje:
joj, kako boli
3.
v povedni rabi
izraža neprijetnost, mučnost česa:
če se ne vrneš pravi čas, bo joj
/
preklinjal je, da je bilo joj
//
z dajalnikom
izraža veliko trpljenje, žalost:
joj meni, vsi so me zapustili
;
star.
joj si ga njim
jòjhata
tudi
jójhata
medm.
(
ȍ; ọ̑
)
star.
joj
2
,
jej
:
jojhata, gorje meni
/
jojhata, ura je že minila
jòjme
tudi
jójme
medm.
(
ȍ; ọ̑
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jojme, ključ sem izgubila
jòjmene
tudi
jójmene
medm.
(
ȍ; ọ̑
)
izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost:
jojmene, kaj bo rekel oče
jòjna
tudi
jójna
medm.
(
ȍ; ọ̑
)
izraža začudenje, presenečenje:
jojna, kakšnega konja imate
jojó
-ja
m
(
ọ̑
)
igrača z dvema kolutoma na skupni osi, na kateri se odvija ali navija
vrvica:
balončki in jojoji
jojóba
-e
ž
(
ọ̑
)
visoka zimzelena grmičasta rastlina z debelimi listi, iz katere plodov
se pridobiva olje, po izvoru iz Amerike:
olje jojobe
jojobino
;
izvleček iz jojobe
jojóbin
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na jojobo:
jojobino maslo
;
jojobino olje za telo
jók
1
-a
m
(
ọ̑
)
1.
izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne
bolečine s solzami in glasovi:
jok ji je lajšal bolečino
;
premagovati,
knjiž.
dušiti jok
;
histeričen, pretresljiv, pridušen jok
;
ekspr.
krčevit jok
;
ganil ga je jok otrok
;
od joka pordele oči
/
držati se na jok
;
zaradi graje mu je šlo na jok
;
ekspr.
bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok
;
spraviti ljudi v jok
;
elipt.
odšel je, ona pa v jok
/
ekspr.
spet bo v hiši jok in stok
tožbe, tarnanje
●
ekspr.
pri njem ne pomagata ne palica ne jok
ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih
;
ekspr.
ima smeh in jok v enem mehu
njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo
;
ekspr.
na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost
zelo sem prizadet
;
ustnice so se ji nabirale na jok
dobivale so take gube, poteze kot pri joku
;
iron.
ženski jok pa mačkine solze
ženske jokajo za vsako malenkost
//
glasovi, ki nastanejo pri tem:
jok je ponehaval
;
knjiž.
jok se ji je izvil iz prsi
;
sobo je napolnil glasen jok
;
iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok
2.
knjiž.,
ekspr.
joku podobni glasovi:
jok burje, kitare, zvona
jòk
2
člen.
(
ȍ
)
pog.
izraža močno zavrnitev, zanikanje:
jok, ta ali nobeden
;
jok, ne damo jih
jokánje
tudi
jókanje -a
s
(
ȃ; ọ́
)
glagolnik od jokati:
jokanje in kričanje otrok
/
jokanje vetra
jókati
tudi
jokáti -am,
in
jókati
tudi
jokáti jóčem,
in
jókati se
tudi
jokáti se -am se,
in
jókati se
tudi
jokáti se jóčem se
nedov.
, jókajte (se)
tudi
jokájte (se)
in
jóčite (se)
(
ọ́ á ọ́
)
1.
izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno
bolečino s solzami in glasovi:
otrok je jokal in se oklepal matere
;
jokati ob slovesu
;
ekspr.
jokati dan in noč
;
jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti
;
joka zaradi hude bolečine
;
pog.,
ekspr.
jokati za vsako figo
;
ekspr.
jokati za prazen nič
;
joka, ker je bil tepen
;
glasno, silovito, tiho jokati
;
ekspr.
bridko, krčevito, milo jokati
;
rad joka
;
jokal je kot otrok
močno, brez obvladovanja
;
ekspr.
jokala je, da bi se je kamen usmilil
zelo
, da bi si skoraj oči izjokala
zelo, veliko
, da bi skoraj utonila v solzah
močno, silovito
/
jokala je brez solz
/
knjiž.,
z notranjim predmetom
jokati bridke, debele, grenke solze
/
krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga
;
pren.,
ekspr.
njegovo srce joka
●
ekspr.
včeraj je jokala, danes se pa smeje
je bila žalostna
;
ekspr.
obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo
čutijo žalost, bolečino
;
ekspr.
tak dim je, da vsi jokajo
imajo solzne oči
;
knjiž.,
ekspr.
jokajo krvave solze
zelo trpijo
//
ekspr.
žalovati
,
tožiti
,
tarnati
:
joka po izgubljeni sreči
;
še zmeraj joka za starimi časi
;
nikar ne jokaj več za njim
/
kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega
;
jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo
/
joka nad domovino, nad svojo hčerjo
izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja
2.
knjiž.,
ekspr.
dajati joku podobne glasove:
zunaj je jokala burja
;
harmonika, violina joka
/
preh.,
pesn.
dež joka monotono pesem
3.
knjiž.,
ekspr.
cediti se, solziti (se):
v peči so jokala drva
/
trta joka na obrezanih mestih
;
preh.
drevesa jokajo smolo
/
pesn.
v dežju so jokale veje
jokáje
:
jokaje govoriti
;
jokaje je pritekel domov
;
pozdravil ga je, jokaje od veselja
jokajóč
-a -e:
jokajoč ga je objela
;
jokajoč glas
;
jokajoči otroci
;
prisl.:
jokajoče govoriti
♦
glasb.
jokajoče
označba za izraz izvajanja
lagrimoso
;
sam.:,
bibl.
veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi
jokàv
-áva -o
prid.
(
ȁ á
)
1.
nav. ekspr.
ki se (rad) joka:
jokav otrok
;
jokave ženske
//
ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku:
jokav glas
/
jokave poteze na obrazu
2.
ekspr.
malodušen
,
črnogled
2
,
neodločen
2
:
jokavi sanjači
;
ni bil zmeraj tak jokav slabič
//
pretirano čustven, sentimentalen:
jokava meščanska dramatika
;
deklamirati jokavo pesem
jokávo
prisl.
:
jokavo govoriti, tožiti
jokávec
-vca
m
(
ȃ
)
1.
ekspr.
kdor se (rad) joka:
tolažiti malega jokavca
2.
slabš.
malodušen, črnogled, neodločen človek:
od kdaj ste taki jokavci, da ne vidite nobene rešitve
jokávka
-e
ž
(
ȃ
)
ekspr.
ženska, ki se (rada) joka:
dečki se niso hoteli igrati z jokavkami
jokávost
-i
ž
(
á
)
1.
nav. ekspr.
lastnost jokavega človeka:
jokavost otrok
2.
ekspr.
malodušnost
,
črnogledost
,
neodločnost
:
odhajati brez jokavosti v svet
;
nemožata jokavost
jokávt
-a
m
(
ȃ
)
zastar.
jokavec
,
cmeravec
:
vse se mu zdi brezizhodno, ko je pa tak jokavt
jókcati
-am
in
jókcati se -am se
nedov.
(
ọ̑
)
otr.
jokati
:
zdaj jokca, zdaj se smejčka
;
ne jokcaj, fantek
/
ekspr.
nikogar nima, ki bi jokcal za njo
jókec
-kca
m
(
ọ̑
)
1.
otr.
jok
1
:
pri njem se hitro menjavata smehec in jokec
2.
ekspr.
kdor se (rad) joka:
jokci in mile jere
joker
tudi
džóker -ja
[
džóker
]
m
(
ọ̄
)
ekspr.
oseba ali stvar, ki v zadnjem trenutku lahko pomembno vpliva na izid,
ga spremeni:
njegov joker je dal odločilni gol
/
joker s klopi
;
joker v predvolilni tekmi
♦
igr.,
pri nekaterih igrah s kartami
igralna karta, ki lahko zamenja katerokoli drugo karto
jókica
-e
ž
(
ọ̑
)
ekspr.
kdor se (rad) joka:
pusti jo, naj joka, ko je pa taka jokica
jóla
-e
ž
(
ọ̑
)
navt.
1.
dvojamborna jadrnica z glavnim jadrom, več pomožnimi jadri in krmilom
pred zadnjim jadrom:
jola in kuter
2.
lahka enojamborna jadrnica z enim ali dvema jadroma:
jole drsijo po vodi
♦
šport.
olimpijska jola
starejša enosedežna jadrnica z enim jadrom
jolly
-ja
[
džóli
]
m
(
ọ̑
)
igr. žarg.
joker
jónagóld
-a
m
(
ọ̑-ọ̑
)
agr.
debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz
Amerike:
jonatan in jonagold
jónatan
-a
m
(
ọ̑
)
okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve:
kompot iz jonatanov
/
gojiti jonatan
jónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
nanašajoč se na Jonce:
jonsko narečje
♦
filoz.
jonska filozofija
najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s
preučevanjem nastanka in razvoja sveta
;
glasb.
jonska lestvica
v srednjeveški cerkveni glasbi
diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor
;
um.
jonski kapitel
kapitel z volutami na oglih
;
jonski slog
starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in
uporaba jonskega stebra
;
jonski steber
steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih
jópa
-e
ž
(
ọ́
)
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj
zapenja, zlasti večje:
plesti jopo
;
obleči srajco in jopo
/
oblači jopo vrh jope
//
vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj
zapenja:
suknena jopa
;
jopa z nabranimi rokavi
;
krilo in jopa
jópica
-e
ž
(
ọ̑
)
pleteno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in se spredaj
zapenja:
plesti jopico
;
moška, otroška jopica
;
jopica z ovratnikom
//
žensko vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa:
dvodelna obleka z oprijeto jopico
jópič
-a
m
(
ọ̑
)
vrhnje (športno) oblačilo, zlasti moško, ki pokriva zgornji del
telesa:
modri delavski jopiči
;
jopič iz irhovine
;
jopič na zadrgo
/
domači jopič
iz mehke, tople tkanine, ki se nosi v stanovanju
;
prisilni jopič
z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne (duševne) bolnike
;
rešilni jopič
iz nepremočljive tkanine, z vložki iz plute, ki drži človeka nad
vodo
;
vetrni jopič
iz goste tkanine, ki dobro ščiti pred vetrom
//
suknjič
:
kupiti blago za hlače in jopič
jôr
in
jór -a
m
(
ȏ; ọ̑
)
jezikosl.
osemindvajseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk,
trdi znak:
zapisati jor
jórkširec
-rca
m
(
ọ̑
)
pog.
prašič jorkširske pasme:
jórkširski
tudi
yorkshirski -a -o
[
jórkširski
]
prid.
(
ọ̑
)
vet.,
v zvezah:
jorkširski prašič
prašič jorkširske pasme
;
jorkširska pasma
pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov
jósta
-e
ž
(
ọ̑
)
grmičasta rastlina z užitnimi jagodami, križanec črnega ribeza in
kosmulje:
josta je odporna na nizke zimske temperature
jóšk
-a
m
(
ọ̑
)
nav. mn.,
ekspr.
dojka
,
prsi
:
kakšne joške ima
;
joški pa taki
jóška
-e
ž
(
ọ̑
)
nav. mn.,
ekspr.
dojka
,
prsi
:
povešene joške
;
velikost jošk
/
umetne joške
;
baba, ženska brez jošk
z majhnimi, neizrazitimi prsmi
jóta
1
-e
ž
(
ọ̑
)
gastr.
jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na
Primorskem:
naročiti joto in jabolčni zavitek
jóta
2
-e
tudi
--
ž
(
ọ̑
)
deveta črka grške abecede:
napisati joto
jotácija
-e
ž
(
á
)
jezikosl.
sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j:
jotacija in palatalizacija
jotíranje
-a
s
(
ȋ
)
jezikosl.
spreminjanje soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j:
joule
-a
[
džúl
]
m
(
ȗ
)
fiz.
enota za merjenje dela, energije in toplote:
meriti v joulih
;
toplota enega joula
jour fixe
jour fixa
[
žúr fíks
]
m
(
ȗ, ȋ
)
v meščanskem okolju,
nekdaj
družabni sestanek ob določenih, stalnih dnevih:
imeti jour fixe v kavarni
jòv
in
jôv
medm.
(
ȍ; ȏ
)
izraža telesno ali duševno trpljenje:
jov, jov, stoka starka
joviálen
-lna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
dobrodušen, hrupno vesel:
notar je bil jovialen človek
/
jovialen obraz
joviálnost
-i
ž
(
ȃ
)
knjiž.
dobrodušnost, hrupna veselost:
s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar
joystick
-a
[
džôjstik
]
m
(
ȏ
)
naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih
računalniških igric;
igralna palica
:
upravljati figuro z joystickom
jožefíca
-e
ž
(
í
)
bot.
grmičasta rastlina z dišečimi rdečimi cveti;
dišeči volčin
jožefínec
-nca
m
(
ȋ
)
pristaš jožefinizma:
janzenisti in jožefinci
jožefinízem
-zma
m
(
ī
)
politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena:
novo obliko odnosov med Cerkvijo in državo je določil jožefinizem
//
gibanje, temelječe na tej politiki:
janzenizem in jožefinizem
jožefínski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem:
jožefinski duh
;
terezijanska in jožefinska doba
;
jožefinske reforme
♦
zgod.
jožefinski kataster
kataster, narejen v času vladanja Jožefa II.
jožefínstvo
-a
s
(
ȋ
)
jožefinizem
:
janzenizem in jožefinstvo
jóžefovo
-ega
s
(
ọ̑
)
nar.,
v krščanskem okolju
praznik sv. Jožefa 19. marca:
bilo je na jožefovo
juán
-a
m
(
ȃ
)
denarna enota Kitajske:
to stane sto juanov
jubilánt
-a
m
(
ā á
)
kdor ima, praznuje jubilej:
slavnostna predstava, v kateri je igral glavno vlogo jubilant
;
čestitati jubilantu
jubilántka
-e
ž
(
ā
)
ženska, ki ima, praznuje jubilej:
proslaviti jubilantko
jubilár
-ja
m
(
á
)
knjiž.
jubilant
:
izročiti jubilarju darilo
jubiláren
-rna -o
prid.
(
ȃ
)
knjiž.
jubilejen
:
jubilarne slovesnosti
jubilêj
-a
m
(
ē
)
važnejša obletnica, zlasti v življenju ali delu kake pomembne osebe,
ustanove:
praznovati, proslavljati jubilej
;
čestitati za jubilej, ob jubileju
;
publ.
delovni, umetniški, življenjski jubilej
/
vznes.
očetu za osemdeseti jubilej poklanjamo naslednjo pesem
osemdesetletnico
/
jubilej ob tridesetletnici njegovega dela
praznovanje jubileja
jubilêjen
-jna -o
prid.
(
ȇ
)
nanašajoč se na jubilej:
jubilejni koncert
;
jubilejna predstava
;
letošnja prireditev v Planici je bila jubilejna
/
jubilejni letnik revije
;
jubilejna proslava
júckanje
-a
s
(
ȗ
)
nar. severovzhodno
vriskanje
,
ukanje
2
:
ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje
júckati
-am
nedov.
(
ȗ
)
nar. severovzhodno
vriskati
,
ukati
:
fantje juckajo
;
juckati od veselja
júd
-a
m
,
im. mn.
júdje
in
júdi
(
ȗ ú
)
1.
pripadnik judovske vere:
judje in katoličani
2.
stiskač
,
oderuh
:
nikar si ne izposojaj pri tem judu
3.
nar.,
v krščanskem okolju
otrok, ki (še) ni krščen:
judaízem
-zma
m
(
ī
)
vera, miselnost, kultura Judov:
judaizem in krščanstvo
♦
rel.
smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih
predpisov iz Stare zaveze
júdek
-dka
m
(
ȗ
)
slabš.
manjšalnica od jud:
judki se zbirajo
/
pazi se, da te ta judek ne oslepari
júdenburški
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na Judenburg:
judenburška industrija
♦
zgod.
judenburški upor
upor slovenskih vojakov v mesecu maju 1918 v Judenburgu
júdeštvo
-a
s
(
ȗ
)
slabš.
izdajstvo
,
izdaja
:
to je bilo njegovo prvo judeštvo
júdež
-a
m
(
ȗ
)
nav. slabš.
izdajalec
,
ovaduh
:
med nami je judež
;
varuj se tega judeža
/
kot psovka
sram te bodi, judež
//
hinavec
,
dvoličnež
:
Tako ravnajo vsi ti judeži
;
kar je dovoljeno, jih več ne mika
(Molière – J. Vidmar)
júdežev
1
-a -o
prid.
(
ȗ
)
vrtn.,
v zvezi
judeževo drevo
okrasni grm ali nizko drevo, ki pred ozelenitvijo rdeče vzcvete,
Cercis siliquastrum:
júdežev
2
in
Júdežev -a -o
prid.
(
ȗ
)
v zvezah:
ekspr.
judežev denar
ali
judeževi groši
denar, pridobljen z izdajo, lažjo
;
ekspr.
judežev poljub
hinavski, neiskren
júdeževski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ekspr.
tak kot pri apostolu Judu Iškarijotu:
judeževska izdaja
judikát
-a
m
(
ȃ
)
pravn.
del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve;
izrek
:
zbirka judikatov
judikáten
-tna -o
prid.
(
ȃ
)
pravn.
priznan s sodbo:
judikatna terjatev
judikatúra
-e
ž
(
ȗ
)
knjiž.
sodna praksa, sodstvo:
analiza judikature
;
pomen javnega tožilstva za poenotenje judikature v državi
/
judikatura v kazenskih primerih mladoletnikov
júdinja
-e
ž
(
ȗ
)
pripadnica judovske vere:
judje in judinje
judo
-a
[
júdo
in
džúdo
]
m
(
ȗ
)
šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla:
ukvarjati se z judom
;
prvenstvo Slovenije v judu
;
v prid. rabi:
prirediti judo turnir
judoist
-a
[
judoíst
in
džudoíst
]
m
(
ȋ
)
športnik, ki se ukvarja z judom:
nastop judoistov različnih kategorij
;
tekmovanje judoistov
judoističen
-čna -o
[
judoístičən
in
džudoístičən
]
prid.
(
í
)
nanašajoč se na judoiste ali judo:
judoistični klub
;
judoistična reprezentanca
;
judoistično tekmovanje
judoistka
-e
[
judoístka
in
džudoístka
]
ž
(
ȋ
)
športnica, ki se ukvarja z judom:
naša mlada judoistka je premagala eno najboljših judoistk na svetu
;
odlična, uspešna, vrhunska judoistka
;
trener judoistov in judoistk
júdovski
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na Jude ali jude:
judovski kralj
;
judovski strankarski in verski voditelji
/
judovska mestna četrt
;
judovska vera
vera, ki temelji na Svetem pismu Stare zaveze in talmudu
;
judovska zvezda
šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol
judovstva
♦
vrtn.
judovska brada
lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga
sarmentosa
júdovstvo
-a
s
(
ú
)
1.
vera, miselnost, kultura Judov:
študirati judovstvo
;
odklon krščanstva od judovstva
2.
Judje
:
judovstvo je hranilo izročilo, da je izvoljeno ljudstvo
júg
in
jùg júga
m
(
ȗ; ȕ ú
)
1.
smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne:
določiti jug
;
veter piha od juga, z juga
;
letalo leti proti jugu
;
usmeriti ladjo na jug
/
Grčija leži na jugu (od) Makedonije
/
magnetna igla kaže smer sever–jug
//
južna stran neba ali zemlje:
jug je že jasen
;
na jugu in severu se dvigajo gore
/
označiti na zemljevidu jug
2.
publ.
južni del kake geografske ali politične celote:
italijanski jug
;
na jugu dežele raste južno sadje
;
razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi
/
ekspr.
jug se upira
prebivalci južnega dela
/
ekspr.,
nekdaj
bratski jug
južni del Jugoslavije
;
slovanski jug
države, dežele južnih Slovanov
♦
zgod.
vojna med Severom in Jugom
državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865,
secesijska vojna
3.
topla območja, zlasti okrog Sredozemskega morja:
ptice se jeseni selijo na jug
;
sončni, topli jug
;
arhitektura mesta kaže bližino juga
4.
topel veter, ki piha z juga:
jug buči, piha, vleče,
ekspr.
podi oblake
;
jug topi sneg
/
videti je, da bo nastopil jug
južno vreme, odjuga
júgo
1
-a
m
(
ȗ
)
meteor.
južni ali jugovzhodni veter na Jadranskem morju, ko je v Sredozemlju
območje nizkega zračnega pritiska:
jugo je delal visoke valove
;
jugo in burja
júgo
2
-a
m
(
ȗ
)
tip jugoslovanskega osebnega avtomobila znamke Crvena zastava:
pripeljati se z jugom
;
voznik juga
/
jugo 45
jugo...
1
ali
júgo...
prvi del zloženk
(
ȗ
)
nanašajoč se na jug:
jugozahod
/
jugojugozahod
jugo...
2
ali
júgo...
prvi del zloženk
(
ȗ
)
nanašajoč se na Jugoslavijo:
jugoavto, jugofil
/
jugomeja
in
jugo meja
júgoarmáda
-e
ž
(
ȗ-ȃ
)
od 1991
oborožene sile nekdanje Jugoslavije, jugovojska:
preprečevanje prodora tankov in oklepnikov jugoarmade
júgojúgovzhòd
-óda
m
(
ȗ-ȗ-ȍ ȗ-ȗ-ọ̄
)
smer na nebu ali zemlji med jugom in jugovzhodom:
na tem mestu zavije cesta proti jugojugovzhodu
júgomáfija
-e
ž
(
ȗ-á
)
kriminalna združba, ki jo sestavljajo pripadniki narodov nekdanje
Jugoslavije, razen Slovencev:
z zemljišči špekulira jugomafija
júgonostalgíja
-e
ž
(
ȗ-ȋ
)
nostalgija po življenju v nekdanji Jugoslaviji:
govoriti o jugonostalgiji
;
obujanje jugonostalgije
júgonostálgik
-a
m
(
ȗ-á
)
kdor ima nostalgijo po življenju v nekdanji Jugoslaviji:
označili so ga za jugonostalgika
/
glasbeni jugonostalgik
jugorock
-a
[
júgorók
]
m
(
ȗ-ọ̑
)
rokovska glasba izvajalcev nekdanje Jugoslavije, razen slovenske:
privlačnost jugorocka je v njegovi preprostosti in tekoči ritmiki
;
legende jugorocka
;
v prid. rabi:
jugorock skupina
jugoslavístika
-e
ž
(
í
)
veda o jugoslovanskih slovanskih jezikih in književnostih, do 1991:
študirati jugoslavistiko
jugoslovánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo:
jugoslovanska gostoljubnost
/
jugoslovanski narodi
;
jugoslovanski veleposlanik
;
jugoslovanska hokejska reprezentanca
/
jugoslovansko-italijanska meja
/
jugoslovanski standardi
;
jugoslovanska ideja
v stari Avstriji
ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov
/
Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
♦
zgod.
Jugoslovanski odbor
med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih
politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev
južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro
jugoslovánstvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
do 1918
ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo:
v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu
/
preganjali so ga zaradi jugoslovanstva
2.
državna in politična pripadnost k Jugoslaviji:
rad poudarja svoje jugoslovanstvo
♦
polit.
integralno jugoslovanstvo
narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari
Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih
jugoslovanskih narodov
jugoslovánščina
-e
ž
(
ȃ
)
1.
po zamisli pristašev integralnega jugoslovanstva
skupni jezik jugoslovanskih narodov:
zagovarjati uvajanje jugoslovanščine
;
jugoslovanščina in vseslovanščina
2.
nav. slabš.
slovenščina z elementi srbščine ali hrvaščine ali srbščina ali
hrvaščina z elementi slovenščine:
govoril je čudno jugoslovanščino
;
iron.
navodila za uporabo so v najčistejši jugoslovanščini
jugoslovén
-a
m
(
ẹ̑
)
nav. slabš.
pristaš integralnega jugoslovanstva:
nasprotovati jugoslovenom
jugoslovénar
-ja
m
(
ẹ̑
)
slabš.
pristaš integralnega jugoslovanstva:
boriti se za slovenstvo proti jugoslovenarjem
jugoslovénarstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
slabš.
integralno jugoslovanstvo:
pomesti z jugoslovenarstvom
;
zagovarjati centralizem in jugoslovenarstvo
jugoslovénstvo
-a
s
(
ẹ̑
)
nav. slabš.
narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari
Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih
narodov:
zagovarjati slovensko individualnost proti jugoslovenstvu
júgotŕg
-a
m
(
ȗ-ȓ ȗ-r̄
)
območje kupovanja in prodaje blaga na območju republik nekdanje
Jugoslavije, razen Slovenije:
zaradi padca prodaje na jugotrge postaja evropski trg najpomembnejši
v slovenskem izvozu
;
razpad nekdanjega jugotrga
;
prodor na jugotrg
júgov
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na južni veter, jug:
jugovi sunki
/
jugovo vreme
južno vreme
júgoven
-vna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju;
južen
:
jugovno vreme
júgovič
-a
m
(
ȗ
)
slabš.
pripadnik kateregakoli naroda nekdanje Jugoslavije, razen Slovencev:
priseljevanje jugovičev v Slovenijo
jugovína
-e
ž
(
í
)
knjiž.
1.
južno vreme, odjuga:
po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina
;
februarska jugovina
2.
južni veter, jug:
jugovina piha
júgovôjska
-e
ž
(
ȗ-ó
)
pog.
oborožene sile nekdanje Jugoslavije;
Jugoslovanska ljudska armada
:
poveljnik jugovojske
;
Slovenci v jugovojski
júgovzhòd
-óda
m
(
ȗ-ȍ ȗ-ọ̄
)
1.
smer na nebu ali zemlji med jugom in vzhodom:
veter piha z jugovzhoda
;
oditi proti jugovzhodu
2.
publ.
jugovzhodni del kake geografske ali politične celote:
osvojiti jugovzhod celine
júgovzhóden
-dna -o
(
ȗ-ọ̑
)
pridevnik od jugovzhod:
jugovzhodni del polotoka
jugovzhódnik
-a
m
(
ọ̑
)
veter, ki piha z jugovzhoda:
enakomeren jugovzhodnik
júgozahòd
-óda
m
(
ȗ-ȍ ȗ-ọ̄
)
1.
smer na nebu ali zemlji med jugom in zahodom:
reka teče proti jugozahodu
/
jugozahod je oblačen
jugozahodna stran neba
2.
publ.
jugozahodni del kake geografske ali politične celote:
jugozahod države
júgozahóden
-dna -o
(
ȗ-ọ̑
)
pridevnik od jugozahod:
jugozahodni del dežele
jugozahódnik
-a
m
(
ọ̑
)
veter, ki piha z jugozahoda:
rahel jugozahodnik
jùh
medm.
(
ȕ
)
izraža veselje, razigranost:
juh, pa smo doma
júha
-e
ž
(
ú
)
1.
redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso:
naliti juho na krožnike
;
okisati, osoliti, popoprati juho
;
zakuhati v juho rezance
;
gosta, okusna, vroča juha
;
zelenjava za v juho
/
fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna,
paradižnikova, zelenjavna juha
;
prežgana juha
iz prežganja
;
suha juha
iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso
;
meso za juho
●
pog.,
ekspr.
ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval
je bister, prebrisan
;
preg.
nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha
vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se
izkaže kasneje
♦
gastr.
čista juha
nezakuhana
;
kisla juha
iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom
;
mlečna juha
katere glavna sestavina je mleko
;
sadna juha
iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali
mlekom
2.
usnj.
raztopina določene snovi za obdelavo kož:
lužilna juha
;
strojilna juha
júhar
-ja
m
(
ȗ
)
1.
ekspr.
kdor rad je juho:
juhar in krompirjevec
2.
slabš.
kuhar
:
pomagati juharjem
juhé
medm.
(
ẹ̑
)
izraža veselje, razigranost:
juhe, to bo veselo
juhêj
medm.
(
ȇ
)
izraža veselje, razigranost:
juhej, kako bo šlo v dolino
juhêjsa
medm.
(
ȇ
)
izraža veselje, razigranost:
juhejsa, pa smo končali
júhica
-e
ž
(
ú
)
ekspr.
manjšalnica od juha:
postregla jim je z dobro govejo juhico
júhta
-e
ž
(
ȗ
)
usnj.
mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože:
čevlji iz juhte
júhten
-tna -o
(
ȗ
)
pridevnik od juhta:
juhtni čevlji
juhtovína
-e
ž
(
í
)
usnj.
mehko, nepremočljivo gornje usnje iz goveje kože:
škornji iz juhtovine
juhú
medm.
(
ȗ
)
izraža veselje, razigranost:
zaplešiva, juhu
júhuhú
tudi
jùhuhú
medm.
(
ȗ-ȗ; ȕ-ȗ
)
izraža veselje, razigranost:
zavriskajmo, juhuhu
ju-jitsu
in
džúdžícu -ja
in
džudžíc -a
[
prva oblika
džú-džícu
]
m
(
ȗ-ȋ; ȋ
)
šport, pri katerem tekmovalca skušata s spretnimi prijemi obvladati
drug drugega:
učiti se ju-jitsuja
;
trenirati ju-jitsu
/
razmah ju-jitsuja;
prim.
jiu-jitsu
,
ju-jutsu
ju-jutsu
in
džúdžúcu -ja
tudi
džudžúc -a
[
prva oblika
džú-džúcu
]
ž
(
ȗ-ȗ; ȗ
)
ju-jitsu
:
trening ju-jutsuja
júka
-e
ž
(
ȗ
)
vrtn.
palmi podobna rastlina z ozkimi dolgimi listi na koncu stebla in
belimi cveti v socvetju, Yucca:
prezimiti juke
juke-box
in
jukebox
gl.
džuboks
júkstapozícija
-e
ž
(
ȗ-í
)
knjiž.
razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge:
delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci
/
gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez
medsebojne povezave
♦
jezikosl.
tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega
samoglasnika, sklop
júlij
-a
m
(
ú
)
sedmi mesec v letu:
lanski julij
;
prišel je 4. julij
;
kmečka dela v (mesecu) juliju
/
iti na dopust (meseca) julija
julijánski
-a -o
prid.
(
ȃ
)
astron.,
v zvezi
julijanski koledar
koledar, ki ga je vpeljal Julij Cezar:
julijanski koledar se uporablja v Pravoslavni cerkvi
júlijski
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na julij:
vroči julijski dnevi
♦
agr.
julijska dekanka
dekanka, ki dozori julija
;
bot.
julijski lan
gorska rastlina z modrimi cveti v socvetjih, Linum julicum
;
zgod.
julijska revolucija
revolucija julija 1830 v Franciji
jumbo
tudi
džámbo
--
[
džámbo
]
prid.
(
ȃ
)
pog.
zelo velik:
jumbo ekran
/
jumbo plakat
veleplakat
jumbo jet
jumbo jeta
[
džámbo džêt
tudi
júmbo jét
]
m
(
ȃ, ȇ; ȗ, ẹ̑
)
ameriško reaktivno potniško letalo B-747:
orjaški, velikanski jumbo jet
;
pilot jumbo jeta
;
nova, podaljšana, zgodnja različica jumbo jeta
;
strmoglavljenje, ugrabitev jumbo jeta
/
tovorni jumbo jet
/
letalo jumbo jet
junáček
-čka
m
(
á
)
ekspr.
manjšalnica od junak:
otroci so se pokazali ob tej priložnosti junačke
/
ne zaganjaj se v pravico kakor kak junaček
/
ljubk.
ob tej uri mora mali junaček že spat
junáčenje
-a
s
(
á
)
glagolnik od junačiti:
ni mu do junačenja
;
poslušati prazno junačenje
/
v povesti je dal dosti prostora avanturističnemu junačenju
/
posloviti se od mladostnega junačenja
junáčina
1
-e
m
(
ā
)
ekspr.
1.
zelo pogumen, neustrašen človek:
iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak
junačina
2.
postaven, krepek človek:
oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit
junáčina
2
-e
ž
(
ā
)
ekspr.
1.
zelo pogumen, neustrašen človek:
iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kaka
junačina
2.
postaven, krepek človek:
oče je bil še velika junačina in je hodil drvarit
junáčiti
-im
nedov.
(
á ȃ
)
knjiž.
1.
delati junaška dejanja:
mladi vitez je začel junačiti
;
šel je junačit po širnem svetu
/
ekspr.
fantje radi junačijo z jezikom
2.
spodbujati
,
hrabriti
:
junačil jo je, naj dokonča študije
/
s klici so junačili utrujeno živino
3.
ekspr.
veseljačiti
,
popivati
:
dobil je sina, zdaj pa junači okoli
junáčiti se
bahati se z junaštvom, pogumom:
kaj se junačiš, prvi boš bežal
/
naj le pridejo, se je junačil in se tolkel po prsih
junák
-a
m
(
á
)
1.
kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje:
neznani ljudje so v boju postali junaki
;
slaven junak
;
zgodbe o srednjeveških junakih
;
padel je kot junak
/
narodni junak
zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod
;
grob neznanega junaka
grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v
boju za domovino
//
nav. ekspr.
kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor,
požrtvovalnost:
junak je, da vzdrži v takih razmerah
;
v bolezni se je pokazal junaka
//
nav. ekspr.
izredno pogumen, neustrašen človek:
iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko
;
iron.
junaki pa taki, vsi so zbežali
2.
nav. ekspr.,
s prilastkom
moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku:
junak olimpijskih iger, Planice
/
junak dela
;
bil je junak dneva
najpomembnejša osebnost
/
iron.
junak v pitju
;
revolverski junak
3.
kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju:
vsaka doba ima svoje junake
;
mladina hitro menja svoje junake
/
salonski junak
4.
ekspr.
postaven, krepek moški:
drevo, da ga trije junaki ne obsežejo
;
udarec, ki bi celo junaka pobil na tla
/
poglejte no, kakšen junak je že
5.
glavna, osrednja oseba v literarnem delu:
junak drame, romana
;
junaki nemega filma
/
Shakespearovi junaki
/
glavni junak
//
ekspr.
oseba, o kateri se pripoveduje:
drugo jutro je naš junak odpotoval
junákinja
-e
ž
(
á
)
1.
ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje:
pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo
//
nav. ekspr.
ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik
napor, požrtvovalnost:
peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja
//
nav. ekspr.
zelo pogumna, neustrašena ženska:
ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo
2.
nav. ekspr.,
s prilastkom
ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku:
junakinja tekmovanja
3.
glavna, osrednja ženska v literarnem delu:
Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi
;
junakinja filma, romana
/
Cankarjeve junakinje
junákov
-a -o
(
á
)
pridevnik od junak:
junakova notranjost, usoda
junakovánje
-a
s
(
ȃ
)
glagolnik od junakovati:
hajduško življenje in junakovanje
/
slavno je končal svoje junakovanje
junaško življenje
junakováti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
knjiž.
1.
delati junaška dejanja:
bilo je v času, ko je junakoval kralj Matjaž
/
ekspr.
v domišljiji junakovati v romantičnih prizorih
biti junak
2.
ekspr.
veseljačiti
,
popivati
:
spoprijateljili so se in zdaj junakujejo po gostilnah
junákovica
-e
ž
(
á
)
nar.,
ekspr.
postavna, krepka ženska:
Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala
skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica
(D. Lokar)
junáški
-a -o
prid.
(
á
)
1.
ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje:
junaški borci
;
junaški narod
;
junaška četa
/
junaški čas
//
izredno pogumen, neustrašen:
zbral je same junaške fante
/
junaški boj
;
junaški govor
;
junaško dejanje
//
nav. ekspr.
ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor,
požrtvovalnost:
junaška mati
2.
značilen za junake:
umreti junaške smrti
/
prelita junaška kri
kri junakov
/
ekspr.
tolče se po junaških prsih
♦
glasb.
junaški tenor
tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja
;
lit.
junaški ep
ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih
;
junaška epika
;
junaška pesem
ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih
junáško
prisl.
:
junaško se bojevati
;
junaško prenašati bolečine
junáštvo
-a
s
(
ȃ
)
1.
lastnost junaškega človeka:
občuduje njegovo junaštvo in hladnokrvnost
;
junaštvo padlih
2.
izredno pogumno, junaško dejanje:
dobil je odlikovanje za junaštva na fronti
/
ekspr.
prešerna fantovska junaštva
júnček
-čka
m
(
ú
)
1.
manjšalnica od junec:
vzgojiti par junčkov
/
krava je imela junčka
2.
ekspr.
nespameten, neumen človek:
kakšni junčki smo bili, da smo mu verjeli
♦
lov.
enoletni jelen s prvimi poganjki rogovja
junčevína
-e
ž
(
í
)
meso mlade (pitane) govedi:
junčevina, teletina in jagnjetina
júnčji
-a -e
prid.
(
ū
)
nanašajoč se na junce:
junčje meso
/
junčje usnje
junè
-éta
s
(
ȅ ẹ́
)
knjiž.
tele
,
teliček
:
deklica, živa kot june
júnec
-nca
m
(
ú
)
1.
mlad skopljen goveji samec:
učiti junce voziti
;
par juncev
;
junci in telice
//
goveji mladič moškega spola:
krava je povrgla junca
2.
bik
:
gnati kravo k juncu
3.
ekspr.
močen moški:
taka junca, pa ne bi mogla tega narediti
//
nizko
neumen, omejen človek:
kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
junétina
in
junetína -e
ž
(
ẹ̑; í
)
meso mlade (pitane) govedi:
junetina in teletina
júngovec
-vca
m
(
ȗ
)
pristaš psihoanalize švicarskega psihologa in psihiatra Carla Gustava
Junga:
ameriški, slovenski jungovec
;
jungovec in freudovec
júngovski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
ki temelji na idejah in metodah švicarskega psihologa in psihiatra
Carla Gustava Junga:
jungovski psihoanalitik
;
jungovska psihoanaliza
/
jungovska šola
juníca
-e
ž
(
í
)
telica
:
breja junica
;
meso junic
♦
lov.
enoletna košuta
juníčka
-e
ž
(
í
)
manjšalnica od junica:
junček in junička
júnij
-a
m
(
ú
)
šesti mesec v letu:
rok za prijave je dvajseti junij
;
druga polovica junija
;
v (mesecu) juniju se konča pouk
/
oditi na dopust (meseca) junija
júnijev
-a -o
prid.
(
ú
)
star.
junijski
:
junijevi dnevi
/
visoka junijeva trava
júnijski
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na junij:
topli junijski večeri
;
junijsko vreme
♦
šol.
delati izpit v junijskem (izpitnem) roku
v (izpitnem) roku ob koncu šolskega leta
;
zool.
junijski hrošč
majskemu hrošču podoben hrošč, ki se pojavi meseca junija in
julija; prosnica
júnior
-ja
m
(
ȗ
)
1.
šport.
kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst
do osemnajst let;
mladinec
:
nastop juniorjev in članov
2.
kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom
v sorodstvenem odnosu
mlajši
:
pokličite Janeza Dolenca juniorja [jun.]
júniorka
-e
ž
(
ȗ
)
šport.
ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od
štirinajst do osemnajst let;
mladinka
:
tekmovanje članic in juniork
júniorski
-a -o
(
ȗ
)
pridevnik od junior:
juniorski prvak
júnker
-ja
m
(
ú
)
1.
v fevdalni Prusiji
plemiški veleposestnik:
interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah
2.
ekspr.
nosilec nemške militaristične miselnosti:
pruski junker
3.
v carski Rusiji
gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za častnika:
nastop ruskih junkerjev
júnkers
-a
m
(
ȗ
)
1.
med drugo svetovno vojno
nemški bombnik, zlasti strmoglavec:
junkersi in drugi bombniki
/
strmoglavec junkers
2.
nekdaj
transportno letalo, imenovano po konstruktorju Junkersu:
polet z junkersom
/
transportna letala junkers
júnkerski
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na junkerje:
junkerska ošabnost
/
junkerska šola
júnkerstvo
-a
s
(
ú
)
nav. ekspr.
miselnost, lastnosti (pruskih) junkerjev:
dvigniti se nad junkerstvo
/
zveza finančne oligarhije z junkerstvom
junónski
-a -o
prid.
(
ọ̑
)
tak kot pri rimski boginji Junoni:
junonska lepota
/
ekspr.
junonska postava
zelo lepa, bujna
júpitrovski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
tak kot pri Jupitru:
jupitrovska brada
/
njegova jupitrovska vzvišenost
júr
1
-ja
m
(
ú
)
užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom;
jurček
1
:
nabirati, sušiti jurje
júr
2
-ja
m
(
ú
)
1.
pog.
tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev,
tolarjev, evrov):
posodil mu je dva jurja
;
solata bo pozimi po jurju
;
za nov računalnik je plačal več kot jurja
/
ekspr.
to mu prinaša lepe jurje
dosti denarja
2.
nav. slabš.
nekoliko omejen, neroden človek:
takega jurja lahko vsakdo ogoljufa
júra
-e
ž
(
ȗ
)
geol.
obdobje mezozoika, v katerem so prevladovali iglavci, so se uveljavili
dinozavri in pojavile ptice:
fosili dinozavrov, ptic iz jure
júrček
1
-čka
m
(
ȗ
)
1.
užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom:
nabirati, rezati, sušiti jurčke
/
jurčki s smetano
♦
bot.
jesenski jurček
s temno rjavim klobukom, Boletus edulis
;
poletni jurček
s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus
2.
kar je po obliki podobno jurčku:
napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade
;
jurček za krpanje nogavic
goba
júrček
2
-čka
m
(
ȗ
)
1.
pog.,
ekspr.
tisoč denarnih enot valute, ki je v obtoku v Sloveniji (dinarjev,
tolarjev, evrov):
za popravilo je moral odšteti deset jurčkov
2.
ekspr.
nekoliko omejen, neroden človek:
seveda, taki jurčki tega ne razumejo
/
kot nagovor
nisi uganil, o ti jurček ti
júre
-ta
m
(
ȗ
)
ekspr.
nekoliko omejen, neroden človek:
ti si pravi jure
jurídičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na pravo;
praven
:
juridično varstvo novih izumov
/
juridični termin
/
juridična fakulteta
♦
pravn.
juridična oseba
pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba
Júrij
-a
m
(
ú
)
etn.,
v zvezi
zeleni Jurij
z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v
Beli krajini:
sprevod zelenega Jurija
jurisdíkcija
-e
ž
(
í
)
knjiž.
sodna oblast:
imeti, izvrševati jurisdikcijo
/
za omenjeno družbo veljajo egiptovski zakoni in jurisdikcija
sodna pristojnost
//
oblast sploh:
omenjeni otoki so pod jurisdikcijo Nizozemske
♦
rel.
jurisdikcija
pravica in dolžnost odločati o cerkvenih zadevah na določenem
področju
;
spovedna jurisdikcija
pravica, dana duhovniku, da more dajati odvezo za grehe, spovedna
oblast
jurisdíkcijski
tudi
jurisdikcíjski -a -o
prid.
(
í; ȋ
)
nanašajoč se na jurisdikcijo:
jurisdikcijski spori
♦
pravn.
jurisdikcijska norma
v stari Avstriji
zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih
sodišč
jurisprudénca
-e
ž
(
ẹ̑
)
knjiž.
pravo, pravna veda:
ukvarjati se z jurisprudenco
;
pomen psihologije za jurisprudenco
juríst
-a
m
(
ȋ
)
strokovnjak za pravo;
pravnik
:
posvetovati se z juristi
/
možnosti za zaposlitev juristov
/
pog.
juristi iz višjih letnikov
slušatelji prava
juristaríja
-e
ž
(
ȋ
)
slabš.
pravništvo
,
pravo
:
pustil je juristarijo in se lotil drugega posla
;
ves večer so govorili samo o juristariji
jurístičen
-čna -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na juriste;
pravniški
:
juristično zborovanje
/
juristična dejstva
pravna
jurístka
-e
ž
(
ȋ
)
strokovnjakinja za pravo;
pravnica
:
zdravnice in juristke
/
pog.
juristke iz prvega letnika
slušateljice prava
jurístovski
-a -o
prid.
(
ȋ
)
pravniški
,
jurističen
:
juristovska praksa
/
ekspr.
hladna juristovska logika
jurístovstvo
-a
s
(
ȋ
)
ekspr.
pravništvo
,
pravo
:
prikazal je juriste in juristovstvo s smešne plati
júriš
-a
m
(
ȗ
)
1.
nenaden silovit vojaški napad iz neposredne bližine:
po obstreljevanju se je začel juriš
;
preiti v juriš
/
pošiljati na juriš četo za četo
;
padel je pri jurišu na bunker
/
kot povelje
v strelce, juriš!
/
ekspr.
na juriš zavzeti uporniško ladjo
s kratkim, silovitim napadom
;
pren.,
publ.
napovedati juriš na svetovni rekord
;
juriš na vrh gore
2.
publ.,
ekspr.,
v prislovni rabi,
v zvezi
na juriš
v zelo kratkem času, zelo hitro:
na juriš so si ogledali vse mestne znamenitosti
/
v tej predstavi si je na juriš osvojila občinstvo
jurišáč
-a
m
(
á
)
voj. žarg.
vojak, ki sodeluje v jurišu:
jurišači tečejo
;
partizanski jurišači
;
jurišači in bombaši
jurišánt
-a
m
(
ā á
)
med. žarg.
bolnik s histeričnimi napadi, ki so podobni obnašanju pri jurišu:
zdraviti jurišante
júrišati
-am
in
juríšati -am
nedov. in dov.
(
ȗ; ȋ
)
delati juriš:
za tanki so jurišali pešci
;
jurišati na bunker
/
ekspr.
dva meseca so jurišali na trdnjavo
jo napadali, naskakovali
;
pren.,
publ.
brigade so jurišale na zadnje kilometre nedograjene ceste
júrišen
-šna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na juriš:
jurišna skupina
/
voj. žarg.
dobiti jurišni rum
/
jurišni bataljon
bataljon, sestavljen iz posebej izbranih in izurjenih borcev za
poseganje v boj v odločilnih trenutkih
♦
voj.
jurišni čoln
čoln za prevoz jurišnih oddelkov in za izvidniške naloge
júrišnik
tudi
juríšnik -a
m
(
ȗ; ȋ
)
knjiž.
vojak, ki sodeluje v jurišu:
med ranjenci je bilo največ jurišnikov
jurjáš
-a
m
(
á
)
etn.
član spremstva zelenega Jurija:
jurjaši pojejo
;
pastirji jurjaši
jurjevánje
-a
s
(
ȃ
)
etn.
praznovanje začetka pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega
spremstva, zlasti v Beli krajini:
imeti jurjevanje
;
jurjevanje in kresovanje
jurjeváti
-újem
nedov.
(
á ȗ
)
etn.
praznovati začetek pomladi z obhodi zelenega Jurija in njegovega
spremstva, zlasti v Beli krajini:
takrat je še jurjeval po vaseh
júrjevica
-e
ž
(
ú
)
nar.
gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti;
šmarnica
:
dišeče jurjevice
♦
zgod.
jurjevica
v fevdalizmu
podložniška dajatev zemljiškemu gospodu 24. aprila
júrjevka
-e
ž
(
ú
)
1.
bot.
užitna goba, ki raste spomladi in katere meso ima duh po moki;
majniška kolobarnica
:
jurjevke že rastejo
2.
nar.
narcisa
júrjevo
-ega
s
(
ú
)
nar.,
v krščanskem okolju
praznik sv. Jurija 24. aprila:
vrnili se bodo okrog jurjevega
júrjevski
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na jurjevanje:
jurjevski obhod
/
jurjevske pesmi
●
nar.
jurjevska nedelja
v krščanskem okolju
nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila
júrski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na juro:
jurske kamnine
/
jurski skladi
/
jurska doba
jura
júrta
-e
ž
(
ȗ
)
v azijskem okolju
okrogel, kupolast šotor, narejen zlasti iz kož in klobučevine:
prebivati v jurti
jury
1
-ja
[
žirí
in
džúri
]
m
(
ȋ; ȗ
)
knjiž.
žirija
,
razsodišče
:
glasovanje juryja
jury
2
--
[
žirí
in
džúri
]
ž
(
ȋ; ȗ
)
zastar.
žirija
,
razsodišče
:
pritožiti se jury
jús
-a
m
(
ȗ
)
veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in
določajo kazni za kršitev teh pravil;
pravo
:
razvoj jusa
/
pog.
vpisati se na jus
pravno fakulteto
●
biti narejen po jusu
po standardih
JÚS
--
in
-a
m
(
ȗ
)
krat.
jugoslovanski standardi:
izdelki z oznako JUS
/
suknjič je izdelan po JUS-u
;
prvi del zloženk:
konfekcija po JUS-standardih
júsar
-ja
m
(
ȗ
)
nar. primorsko
upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega:
pozidati zemljišče, ki je pripadalo jusarjem
júsarski
-a -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na jusarje:
jusarsko zemljišče
justíca
-e
ž
(
ȋ
)
knjiž.
sodstvo
,
pravosodje
:
obnoviti justico
/
satira na skorumpiranost justice
/
pomislite, kaj govorite, to sodi pred justico
sodišče
;
biti praktikant pri justici
/
ekspr.
krvava justica drhali
justiciár
-ja
m
(
á
)
zgod.,
do odprave tlačanstva
uradnik pri zemljiškem gospodu, ki opravlja sodne posle:
sprejeti v službo justiciarja
justíčen
-čna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
soden
,
pravosoden
:
justična praksa
/
justično področje
♦
pravn.
justični umor
zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi
izvršena, sodni umor
;
justična zmota
zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je
sodna odločba napačna, sodna zmota
justificíranec
-nca
m
(
ȋ
)
knjiž.
oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba:
pokopati justificirance
justificírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
knjiž.
izvršiti smrtno kazen, usmrtiti:
justificirati obsojence
;
stranko so prepovedali, voditelje pa justificirali
justificíran
-a -o:
justificirane osebe
justifikácija
-e
ž
(
á
)
knjiž.
izvršitev smrtne kazni, usmrtitev:
opraviti justifikacijo
;
justifikacija organizatorjev odpora
;
opis justifikacije
justíranje
-a
s
(
ȋ
)
glagolnik od justirati:
justiranje žarnice pri projektorju
justírati
-am
dov. in nedov.
(
ȋ
)
teh.
dati v položaj, ki je najprimernejši za ustrezno delovanje;
naravnati
,
uravnati
:
justirati kamero
♦
tisk.
justirati kliše
s podlago ga naravnati na predpisano višino; izravnati kliše
júšen
-šna -o
prid.
(
ȗ
)
nanašajoč se na juho:
pomiti jušni lonec
/
jušni koncentrat
;
jušna kocka
;
jušna zelenjava
♦
gastr.
jušni vložek
kar se že pripravljeno da v juho
;
jušna zakuha
júškniti
-em
dov.
(
ú ȗ
)
nar.
zavriskati
,
zaukati
:
zamahnil je s palico v pozdrav in kratko jušknil
júšnik
-a
m
(
ȗ
)
posoda za serviranje juhe:
jušnik in pladnji z jedili
júta
-e
ž
(
ú
)
dolga krhka vlakna, ki se uporabljajo zlasti za izdelovanje vrečevine:
izdelki iz jute
;
predilnica za juto
/
gojiti juto
jutovec
//
pog.
jutovina
:
kupiti dva metra jute
jútast
-a -o
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na juto:
jutasta preja, tkanina
/
jutasta vreča
jútov
-a -o
prid.
(
ú
)
jutast
:
jutova preja
jútovec
-vca
m
(
ú
)
bot.
tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus:
plantaže jutovca
jutovína
-e
ž
(
í
)
tkanina iz jute:
vreče iz jutovine
jútranjec
-jca
m
(
ú
)
šol. žarg.
kdor hodi dopoldne v šolo:
jutranjci in popoldanci
jútranji
-a -e
prid.
(
ú
)
nanašajoč se na jutro:
a)
jutranji svit
;
hladen jutranji zrak
;
jutranja megla, zarja
;
jutranje sonce
/
brati jutranje časopise
;
jutranji radijski program
;
jutranji sprehod
/
jutranja halja
b)
jutranja in večerna stran
jútranjica
-e
ž
(
ú
)
1.
zvezda Venera na jutranjem nebu;
danica
:
svetla jutranjica
/
zvezda jutranjica
2.
mn.,
rel.
del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro:
moliti jutranjice
/
zbrati se k jutranjicam
♦
etn.
jutranjica
pesem, ki se poje ženinu in nevesti prvo jutro po svatbi
;
rel.
zvoniti jutranjico
zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
jútranjik
-a
m
(
ú
)
1.
časopis, ki izhaja zjutraj:
prebirati jutranjike
2.
pog.
napovedovalec jutranjega radijskega, televizijskega programa:
delal je kot jutranjik na prvem programu
/
radijski jutranjik
3.
veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov:
jutranjik in večernik
jútranjka
-e
ž
(
ú
)
jutranja halja:
obleči jutranjko čez pižamo
;
jutranjka z velikim vzorcem
jútri
prisl.
(
ȗ
)
1.
prvega dne po današnjem dnevu:
jutri bomo belili sobo
;
jutri bo praznik
;
odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih
;
odpeljem se jutri zjutraj
;
pog.
jutri pišemo nalogo
;
počakajmo do jutri
;
od jutri naprej sem popoldne prost
;
pred jutri opoldne me ne bo nazaj
;
si pripravljen za jutri?
/
prišel bom jutri teden
2.
nav. ekspr.
v prihodnjem času, v prihodnosti:
jutri takšna operacija ne bo novost
;
vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili
●
jutri je še en dan
misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas
;
ekspr.
reši se tega bremena rajši danes kakor jutri
čim prej
;
knjiž.
danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo
prav kmalu
;
ekspr.
tak sem: danes tukaj, jutri tam
brez obstanka v istem kraju
;
ekspr.
izgradnja bolj pravičnega sveta mora biti danes in jutri naša
poglavitna naloga
zmeraj
;
ekspr.
njegova služba je od danes do jutri
nestalna, nezanesljiva
;
ekspr.
takih težav ne odpraviš od danes do jutri
kmalu, hitro
;
ekspr.
živel je od danes do jutri
ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem
položaju
;
preg.
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri
;
preg.
danes meni, jutri tebi
nesreča, smrt lahko vsakogar doleti
;
sam.:
od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri
jútrišnji
-a -e
prid.
(
ū
)
1.
nanašajoč se na dan, ki bo po današnjem dnevu:
jutrišnji dan
;
napiši jutrišnji datum
/
jutrišnji izlet
2.
nanašajoč se na prihodnost, bodočnost:
jutrišnji astronavti
/
pisati o razmerah jutrišnjega dne
prihodnosti, bodočnosti
jútrišnjost
-i
ž
(
ū
)
knjiž.
(bližnja) prihodnost:
jutrišnjost bo pokazala, kdo je imel prav
jutríti se
-ím se
nedov.
(
ī í
)
brezoseb.,
knjiž.
daniti se:
nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali
jútrnja
tudi
jútrna -e
ž
(
ú
)
nekdaj
darilo, ki ga mož obljubi, dá ženi po poročni noči:
dati jutrnjo
;
dati vinograd za jutrnjo
jútrnji
-a -e
prid.
(
ú
)
star.
jutranji
:
jutrnji hlad
;
jutrnja rosa, zarja
/
jutrnji sprehod
jútrnjica
tudi
jútrnica -e
ž
(
ú
)
1.
star.
zvezda Venera na jutranjem nebu;
danica
:
jutrnjica sveti
2.
mn.,
rel.
del dnevnic, namenjen za zgodnje jutro;
jutranjica
:
moliti jutrnjice
jútrnjik
tudi
jútrnik -a
m
(
ú
)
1.
veter, ki piha zjutraj z gor, s hribov;
jutranjik
:
ob določeni uri piha jutrnjik
//
zastar.
vzhodni veter, vzhodnik:
sever in jug, večernik in jutrnjik se borijo
2.
zastar.
časopis, ki izhaja zjutraj;
jutranjik
:
brati jutrnjike
jútro
1
-a
s
(
ú
)
1.
del dneva ob sončnem vzhodu:
bilo je že jutro, ko so prišli
;
jutro nastaja
;
prišlo,
knjiž.
napočilo je usodno jutro
;
pričakovati jutro
;
bedeti do jutra
;
že od jutra ga boli glava
;
ekspr.
dela od (ranega) jutra do (poznega) večera
ves dan
;
zaspal je šele proti jutru,
na jutro, pod jutro
;
ob jasnih jutrih je že slana
;
v zgodnjem zimskem jutru
;
napadli so jih še pred jutrom
;
hladno, megleno, nedeljsko, pomladansko jutro
/
pesn.
jutro se budi, drami
;
ekspr.
jutro jo je zaščemelo v oči
jutranja svetloba
/
knjiž.,
ekspr.
peljati se v sivo jutro
/
drugo jutro je sklical posvet
drugi dan zjutraj
;
neko jutro, tisto jutro je odšel
;
telovadi vsako jutro
;
vse jutro je bil nerazpoložen
;
nar.
vstaja pozno v jutro
zjutraj
;
ob jutrih, v jutrih je navadno megla
;
knjiž.
bedeti do štirih v jutru
zjutraj
;
zastar.
vstal je na vse jutro
navsezgodaj
;
star.
v nedeljo jutro
zjutraj
/
kot pozdrav
dobro jutro!
//
ekspr.,
s prilastkom
obdobje nastajanja, začetek:
jutro človeške kulture
;
jutro leta
2.
zastar.
vzhod
:
na jugu in jutru
●
ekspr.
lahko se hvali s svojim srečnim zakonom, saj je šele dobro jutro
je šele začetek zakona
;
vstopil je brez dobrega jutra
brez (jutranjega) pozdrava
♦
rel.
zvoniti jutro
zvoniti zgodaj zjutraj, zlasti ob nedeljah in praznikih
jútro
2
-a
s
(
ū
)
star.,
nekdaj
ploščinska mera, 57,55 a;
oral
1
:
ima več juter obdelovalne zemlje
jútrov
-a -o
prid.
(
ú
)
star.
orientalski
,
vzhoden
:
jutrova pristanišča
●
star.
jutrove dežele
države Bližnjega vzhoda
jútrovec
-vca
m
(
ú
)
star.
prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda:
suhljati obrazi jutrovcev
jútrovo
in
Jútrovo -ega
s
(
ú
)
star.
Bližnji vzhod, Srednji vzhod:
prišli so z jutrovega
jútrovski
-a -o
prid.
(
ú
)
star.
orientalski
,
vzhodnjaški
:
oblečen v jutrovska oblačila s turbanom na glavi
/
jutrovske oči
juvelír
-ja
m
(
í
)
kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar:
kupiti ogrlico pri juvelirju
;
juvelirji in zlatarji
juvelírski
-a -o
prid.
(
í
)
nanašajoč se na juvelirje ali juvelirstvo, draguljarski:
juvelirski izdelki
;
juvelirska trgovina
;
juvelirska in skulpturna umetnost
juvelírstvo
-a
s
(
ȋ
)
izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo:
juvelirstvo in zlatarstvo
juvenílen
-lna -o
prid.
(
ȋ
)
knjiž.
mladosten
,
mladinski
:
juvenilna delinkvenca, zabloda
♦
geol.
juvenilna voda
voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok
;
med.
juvenilna tuberkuloza
júžen
-žna -o
prid.
, júžnejši
(
ú
)
1.
nanašajoč se na jug:
a)
južni del, konec vasi
;
južni predeli dežele
;
južna Evropa
;
cesta obide mesto po južni strani
;
najjužnejša točka celine
/
južna stena, stran hiše
;
južno pobočje
/
južna smer
/
južna stran
veter piha z južne strani
z juga
;
na južno stran se razprostira polje
na jug, proti jugu
;
na južni strani obdaja državo morje
na jugu
/
južni veter
;
južna železnica
v stari Avstriji
železniška proga od Dunaja do Trsta
/
Južna Amerika
b)
potovanje po južnih deželah
;
značilnosti južnih mest
/
modro južno nebo
;
vroče južno sonce
/
južne rastline
;
južno sadje
/
južni temperament
južnjaški
c)
južni prebivalec
/
južni Slovani
2.
nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju:
južno vreme
/
južni dnevi
/
sneg postaja južen
razmehčan, topeč se
3.
ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu:
severna in južna polovica zemlje
♦
astron.
Južni križ
ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde
tvorijo križ
;
južna točka
točka na obzornici, ki leži nasproti severišču
;
bot.
južni srobot
srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem,
Clematis viticella
;
fiz.
južni magnetni pol
magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti
okoli navpične osi
;
geogr.
južni pol
;
južni povratnik
vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno
premika
;
južni tečajnik
;
južna zemljepisna širina
zemljepisna širina južno od ekvatorja
;
meteor.
južni sneg
sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0 °C
júžno
prisl.
:
omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje
;
razprostira se južno od Save
/
v povedni rabi
danes je južno
júžina
-e
ž
(
ú
)
1.
nar.
kosilo
:
kuhati južino
;
prinesti južino na mizo
/
kupiti meso za južino
/
biti, ostati pri južini
2.
nar.
malica
:
nesti južino na travnik
;
dati delavcem zajtrk, južino in kosilo
;
vzeti kos kruha za južino
/
mala južina
popoldanska malica
●
nar.,
ekspr.
pet takih ukrotim za malo južino
zelo lahko, brez večjega truda premagam
3.
zastar.
hrana
,
jed
:
ptiči si iščejo južino
4.
v zvezi
suha južina
pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom:
po zidu je plezala suha južina
;
noge ima tanke kot suha južina
♦
zool.
suhe južine
pajkovci s členastim zadkom in z dolgimi nogami, Opilionidea
//
slabš.
zelo suh, slaboten človek:
kaj bi se bal te suhe južine
/
kot psovka
molči, ti suha južina
júžinati
-am
nedov.
(
ú
)
nar.
jesti kosilo;
kositi
1
:
opoldne južinajo
;
klicati južinat
južíšče
-a
s
(
í
)
astron.
točka na obzornici, ki leži nasproti severišču:
júžiti se
-im se
nedov.
(
ú ȗ
)
brezoseb.,
knjiž.
postajati pod vplivom južnega vetra topleje:
po novem letu se je južilo
júžje
-a
s
(
ȗ
)
nar.
južno vreme, odjuga:
Bila je še zima, toda nastopilo je južje
(Prežihov)
júžnik
-a
m
(
ū
)
knjiž.
južni veter, jug:
piha močen južnik
;
topel, vlažen južnik
južnják
-a
m
(
á
)
kdor živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih:
vročekrvni južnjaki
;
temen obraz južnjaka
;
južnjaki in severnjaki
/
v njem je nekaj južnjaka
južnjaškega
/
ekspr.
priseljevanje južnjakov
prebivalcev južnih predelov kakega območja
južnjákinja
-e
ž
(
á
)
ženska, ki živi v južnih, toplih deželah ali je doma iz njih:
temna polt južnjakinje
;
temperament južnjakinje
/
ekspr.
poročil se je z južnjakinjo
prebivalko južnih predelov kakega območja
južnjáški
-a -o
prid.
(
á
)
nanašajoč se na južnjake:
južnjaški obraz, temperament
;
južnjaška domišljija, živahnost
/
v sebi ima nekaj južnjaške krvi
južnjáško
prisl.
:
južnjaško vesel
;
južnjaško koketna ženska
;
sam.:
v njem je nekaj južnjaškega
júžno...
prvi del zloženk
(
ū
)
nanašajoč se na južen:
južnodalmatinski, južnoevropski, južnofrancoski, južnoitalijanski,
južnovietnamski
júžnoamêriški
-a -o
prid.
(
ū-ȇ
)
nanašajoč se na Južno Ameriko:
južnoameriške države
/
južnoameriški plesi
júžnoslovánski
-a -o
prid.
(
ū-ȃ
)
nanašajoč se na južne Slovane:
južnoslovanski narodi
/
zastar.
južnoslovanska ideja
jugoslovanska ideja
júžnoštájerski
-a -o
prid.
(
ū-ȃ
)
1.
nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji;
spodnještajerski
:
narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih
2.
nanašajoč se na južni del Štajerske:
južnoštajersko območje